<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138306"><dc:title>Prednosti in potencialne nevarnosti uporabe biooglja iz blat komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu</dc:title><dc:creator>Vakaj,	Filip	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Biooglje</dc:subject><dc:subject>blato</dc:subject><dc:subject>blato komunalnih čistilnih naprav</dc:subject><dc:subject>potencialno toksične kovine</dc:subject><dc:subject>sprejem potencialno toksičnih kovin</dc:subject><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:description>Blata komunalnih čistilnih naprav (KČN) so vse večji problem, saj zaenkrat ni jasne 
vizije, kako blata trajnostno uporabiti v kmetijstvu ali v kakšnem drugem sektorju na 
okoljsko in ekonomsko smiselen način. Trenutno je sežiganje ena najbolj uporabljenih 
metod za odstranjevanje blat KČN. Cilj naloge je bil ugotoviti prednosti in potencialne 
nevarnosti biooglja narejenega iz blat KČN. V pregled literature so vključene raziskave, 
ki so učinke dodatka biooglja iz blat KČN proučevale v poljskih poskusih. Raziskovalci, 
ki so preučevali učinke dodatka biooglja iz blat KČN na sprejem potencialno toksičnih 
kovin (PTK) v rastline, poročajo, da imajo največji vpliv sestava vhodnega materiala in
temperatura pirolize pri pripravi biooglja, ter odmerek biooglja. Vendar v splošnem do 
prekomernih vsebnosti PTK v uporabnih delih rastlin ne prihaja, razen pri večjih
odmerkih biooglja, t.j. 15 ton suhe snovi in več na ha. Rezultati so pokazali, da biooglje 
iz blat KČN lahko nadomesti sestavljena mineralna gnojila, ker vsebuje zadostno
količino makro- in mikrohranil. Z bioogljem pa ne moremo na optimalno raven povečati
vsebnosti hranila, ki ga v tleh primanjkuje. Pri uporabi biooglja iz blat KČN moramo 
biti previdni, saj je varnost pridelka zelo pogojena z osnovnim materialom in njegovim 
ozadjem (vsebnost PTK v blatu, ki pride iz KČN). Iz tega sledi tudi, da je težko določiti
varno količino dodajanja biooglja, potrebno je upoštevati vsebnost PTK v tleh na katera 
se nanaša biooglje, ter prisotnost PTK v biooglju iz blat KČN.</dc:description><dc:publisher>[F. Vakaj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-14 12:11:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138306</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
