<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138294"><dc:title>Lekarništvo na Loškem: Od samostanskih lekarn do Gorenjskih lekarn</dc:title><dc:creator>Šifrar Krajnik,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hudales,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ljudsko zdravilstvo</dc:subject><dc:subject>zdravilne rastline</dc:subject><dc:subject>lekarništvo</dc:subject><dc:subject>lekarne</dc:subject><dc:subject>samostanske lekarne</dc:subject><dc:subject>Fabiani</dc:subject><dc:subject>Zenotti</dc:subject><dc:subject>Burdych</dc:subject><dc:subject>Gorenjske lekarne</dc:subject><dc:subject>materialna kultura</dc:subject><dc:description>Osrednja tema magistrskega dela so lekarne in njihov razvoj v Škofji Loki, Poljanski in Selški dolini. Razvoj lekarn, ki jih še danes poznamo, se je v Škofji Loki začelo v 19. stoletju z ustanovitvijo prve javne lekarne na Mestnem trgu. Predtem je lekarna sprva pod klarisami in nato pod uršulinkami delovala v škofjeloškem samostanu. Prva klarisa, izobražena za lekarnarico, se omenja v 17. stoletju. Kljub samostanski lekarni in kasneje ustanovljeni javni lekarni so ljudje zelo cenili znanje zdravilcev, ranocelnikov in padarjev. Preko zbrane literature, arhivskih, časopisnih, materialnih in ustnih virov ter vizualnega gradiva se magistrsko delo vsebinsko zaključi v 80. letih. Temu sledi še poglavje, v katerem se bralec sreča z materialno kulturo iz starih lekarniških oficin konec 19. in na začetku 20. stoletja, ki je delno ohranjena do današnjih dni.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-14 07:45:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138294</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
