<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138290"><dc:title>Eksistencializem v sodobni slovenski kratki prozi (Vinko Möderndorfer, Ana Schnabl, Andrej Blatnik)</dc:title><dc:creator>Lešnik,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>kratka zgodba</dc:subject><dc:subject>eksistencializem</dc:subject><dc:subject>Vinko Möderndorfer</dc:subject><dc:subject>Ana Schnabl</dc:subject><dc:subject>Andrej Blatnik</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi obravnavam eksistencialistične prvine v sodobni slovenski kratki prozi. Za primerjalno analizo sem izbrala tri kratkoprozne zbirke: Vaje iz tesnobe (2012) Vinka Möderndorferja, Razvezani (2017) Ane Schnabl in Ugrizi (2018) avtorja Andreja Blatnika.
V nalogi raziskujem, v kolikšni meri lahko izbrane zbirke kratkih zgodb povezujem z  eksistencialistično filozofijo, katere so najpogosteje obravnavane teme v eksistencialistični literaturi in kako so obravnavane pri izbranih avtorjih. V tem kontekstu me zanima tudi, kako se eksistencialistične prvine spreminjajo glede na vrednote modernega sveta.
Predpostavila sem, da so teme, ki se vseskozi pojavljajo (nasilje, telesnost, odnosi) ubesedene iz eksistencialistične perspektive. Zaradi enake strukture pripovedi (kratka zgodba) in skupnih motivov sem v besedilih lažje razbrala eksistencialistično filozofsko podstat vseh zbirk in prepoznala družbeno pogojene dejavnike v referenčnem času in prostoru obravnavanih besedil, kot tudi podobnosti v portretiranju izpraznjenih literarnih subjektov.
V analizi sem se naslonila na literarnoteoretske študije o kratki zgodbi in na filozofske spise o eksistencializmu, ki sem jih uporabila pri razčlenjevanju vsebinskih elementov. Svojo osnovno hipotezo sem potrdila, hkrati pa sem ugotovila, da se v vseh zbirkah pojavljajo skupne značilnosti. Eksistencialistične prvine so v besedilih zgoščene in artikulirane v skladu z modernim časom – tudi kot kritika današnjih vrednot. Preučila sem odnose med spoloma, družinske odnose, telesnost literarnih likov, vprašanje tesnobe in nasilje.
Potrdila sem tudi tezo, da se elementi eksistencialistične filozofije najbolj razkrijejo skozi intimne odnose med literarnimi liki, saj vsi trije avtorji konstruirajo like v deformiranih odnosih, skladno s stališčem v eksistencialni filozofiji, da »ni sorodnih duš, ni popolnih parov in drugih polovic«. Avtorji literarne like portretirajo zelo podobno, saj so njihova besedila nastala v istem okolju in v kratkih časovnih presledkih.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-14 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138290</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
