<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138231"><dc:title>Branje ob terapevtskem psu</dc:title><dc:creator>Doberšek,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter Turk,	Marja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rot Vrhovec,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>terapevtski pes</dc:subject><dc:description>Branje je sporazumevalna dejavnost, ki je v šoli in v vsakdanjem življenju ključna. V učnem načrtu za slovenščino (2018) je branje pojmovano tudi kot priložnost za oblikovanje osebne in narodne identitete ter kot proces za širjenje obzorja. Zelo dobro je, da ga učenci zaznajo kot užitek v pridobivanju novih informacij. Vendar je proces razvijanja branja težko užitek, če imajo učenci pri tem težave. Poleg tega pa lahko razvijejo tudi negativna čustva o sebi – tako sta njihova samozavest in motivacija nižji. 
V Teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili branje kot eno od sporazumevalnih dejavnosti in dejavnike, ki vplivajo na razvijanje branja, ter faze/stopnje v njegovem razvoju. Nato smo opredelili prvine bralne zmožnosti (bralno tehniko in razumevanje prebranega) ter motivacijo za branje. V nadaljevanju smo predstavili tudi lastnosti terapevtskega psa in njegovega vodnika ter vlogo strokovne osebe pri terapiji. Posvetili smo se tudi možnosti dela s terapevtskim psom v šoli in predstavili program R.E.A.D., ki je glavni zgled naši raziskavi.
V akcijsko raziskavo, katere rezultate prikazujemo v Empiričnem delu, smo vključili učenca in učenko 3. razreda, ki imata pri branju težave. S prisotnostjo terapevtskega psa na bralnih vajah smo želeli vplivati na izboljšanje bralne tehnike in razumevanje prebranega učenca in učenke ter na njuno motivacijo za branje, jima dvigniti samozavest in predstavo o sebi. Udeležila sta se osmih srečanj s terapevtskim psom in ob pomoči inkluzivne pedagoginje reševala različne bralne naloge.
Rezultati preizkusa pred bralnimi srečanji s terapevtskim psom in po njih kažejo, da se je zvišala njuna motivacija za branje, izboljšala sta svojo samozavest in sliko o sebi. Izboljšala pa sta tudi bralno tehniko – boljša je bila tekočnost, natančnost in ritem branja. Vsak od njiju je napredoval v svojem tempu. Oba sta izboljšala tudi razumevanje prebranega. Pozitivne učinke dela s terapevtskim psom so opazili tudi starši, učiteljica in vodnica psa, s katerimi smo opravili intervju.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-13 06:45:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138231</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
