<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138193"><dc:title>Govorjeni jezik v pravljicah</dc:title><dc:creator>Blažič,	Milena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bedenk,	Kasilda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>ljudske pravljice</dc:subject><dc:subject>rezijanske pravljice</dc:subject><dc:subject>literarna analiza</dc:subject><dc:subject>govorjeni jezik</dc:subject><dc:subject>pisni jezik</dc:subject><dc:subject>zamejski Slovenci</dc:subject><dc:subject>Rezija</dc:subject><dc:subject>Tïna Wajtawa</dc:subject><dc:description>Članek predstavlja pravljičarko Valentino Pielich Negro (1900–1984), z domačim imenom Tïna Wajtawa, ki se je rodila v Solbici v Reziji, v Italiji. Slovenski etnolog Milko Matičetov (1919–2014) je po letu 1966 na magnetofonski trak posnel 404 Tïnine pravljice, objavljenih je doslej le 22 (s prevodi 27). Posnetke pravljic hrani ZRC SAZU. Članek
analizira pravljice, ki so bile zapisane na podlagi pripovedovanja. Pravljice Tïne Wajtawe vsebujejo značilnosti govorjenega jezika in imajo vse značilnosti evropskih pravljic ter vsebujejo indoevropske slepe motive (npr. motiv priklanjajočega se drevesa). Namen članka je predstaviti Tïnine zapise pripovedovanih pravljic, ki so stilno zaznamovane z jezikovnimi sredstvi, značilnimi za govorjeni jezik, rezijanščino in ljudske pravljice, ter so del evropskega kulturnega konteksta.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2022-07-12 16:00:01</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>138193</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
