<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138154"><dc:title>Celični redukcijski stres</dc:title><dc:creator>Blagovič,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jamnik,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Redukcijski stres</dc:subject><dc:subject>oksidacijski stres</dc:subject><dc:subject>celični metabolizem</dc:subject><dc:subject>reaktivne kisikove zvrsti</dc:subject><dc:subject>antioksidanti</dc:subject><dc:subject>redoks</dc:subject><dc:description>Tako oksidacijski kot redukcijski stres v celici lahko povzročata poškodbe, vendar je redukcijski stres veliko slabše raziskan. Redukcijski stres je posledica kopičenja reducentov ob hkratni nespremenjeni koncentraciji oksidantov. Po drugi strani redukcijski stres lahko tudi povzroči oksidacijski stres. Redoks reakcije so za normalno delovanje celice ključnega pomena, saj ustvarjajo energijo v obliki ATP. Prav zato je izredno pomembno, da je prisotno redoks ravnotežje, to je stanje, ko je prisotno ravnovesje med encimskimi in neencimskimi antioksidacijskimi sistemi ter produkcijo reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS). Presežek reducentov v celici, kot so GSH, NADH ali čezmerno izražanje antioksidacijskih sistemov, lahko v celici izčrpa vse ROS in s tem povzroči redukcijski stres. Posledice redukcijskega stresa lahko opazujemo na celični ravni (zmanjšanje odziva celične rasti, zmanjšana funkcija mitohondrijev, znižanje aktivnosti metabolizma), hkrati pa je redukcijski stres lahko tudi vzrok za različna patološka stanja, kot so kardiovaskularne bolezni, rak, Alzheimerjeva bolezen itd.</dc:description><dc:publisher>[N. Blagovič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-12 14:22:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138154</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>