<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138140"><dc:title>Pravna ureditev pojasnilne dolžnosti v okviru pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju</dc:title><dc:creator>Logar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič Skubic,	Viktorija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pojasnilna dolžnost</dc:subject><dc:subject>pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju</dc:subject><dc:subject>pogodba o zdravstvenih storitvah</dc:subject><dc:subject>poslovna odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>razbremenilni razlogi</dc:subject><dc:subject>podjemna pogodba</dc:subject><dc:subject>mandatna pogodba.</dc:subject><dc:description>Pravice in obveznosti zdravnika in pacienta urejajo različni zakoni, najpomembnejši med njimi je Zakon o pacientovih pravicah. Glavne obveznosti zdravnika so pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost ter izvedba medicinskega posega oziroma zdravljenja lege artis. V primeru kršitve obveznosti zdravnik oziroma zdravstvena ustanova odškodninsko odgovarja. V pravni teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je odškodninska odgovornost v tem primeru poslovna, vendar pa je, predvsem starejša sodna praksa, zavzela stališče, da je v določenih primerih odgovornost neposlovna. Vprašanje, s katerim sta se ukvarjali predvsem novejša sodna praksa in pravna teorija in do katerega se bom na kratko opredelila tudi v magistrskem delu, je, ali je pogodba med zdravnikom in pacientom pogodba sui generis, podjemna ali mandatna pogodba.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-12 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138140</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
