Delovnoterapevtska obravnava osebe po COVID-19: študija primeraTrop, Ana (Avtor) Sicherl, Zorana (Mentor) Oven, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijakoronaviruspandemijanesamostojnost pri vsakdanjih aktivnostihUvod: COVID-19, virus, ki je leta 2019 izbruhnil v Wuhanu na Kitajskem in svet pahnil v pandemijo, povzroča koronavirusno bolezen, ki zaradi hitrega širjenja in posledično velikega števila obolelih ter mrtvih hromi življenje po celotnem svetu že vse od samega pojava. Številni ljudje se po preboleli okužbi srečujejo s fizičnimi, kognitivnimi in psihosocialnimi motnjami, kar precej vpliva na kvaliteto življenja, zato se je potreba po rehabilitacijski stroki še povečala. Namen: Namen diplomskega dela je prikazati delovnoterapevtsko obravnavo po ameriškem procesu, ugotavljati njeno učinkovitost po hujšem poteku COVIDA-19, podati evalvacijo končnega stanja in pripraviti uporabnika na odhod v domače okolje. Metode dela: Izvedena je bila študija primera 59-letnega moškega po COVID-19. Uporabnik je COVID-19 s hujšim potekom bolezni prebolel marca 2021. Rehabilitacija je trajala štiri tedne, delovnoterapevske obravnave pa so potekale od ponedeljka do petka, med trideset in petinštirideset minut na dan. Za lažji vpogled v napredek so bila uporabljena ocenjevanja: Kanadski test izvedbe okupacije, Funkcijska lestvica neodvisnosti, Analiza aktivnosti po spretnostih in vprašalnik o kakovosti življenja EQ-5D. Rezultati: Izboljšala se je ocena zadovoljstva in izvedbe po COPM. Napredek je bil viden pri ožjih dnevnih aktivnostih: oblačenju zgornjega dela, obuvanju nogavic in samostojnem opravljanju jutranje rutine. Pri lestvici FIM je pri končnem ocenjevanju prišlo do največjega napredka pri negi obraza, las in rok, oblačenju zgornjega dela telesa, umivanju telesa in uporabi stranišča. Na podlagi vprašalnika EQ-5D smo ugotovili, da je prišlo do izboljšanja na vseh področjih vprašalnika, minimalne težave je imel le še s hojo in opravljanjem vsakodnevnih aktivnosti. Pri AA se je napredek prav tako pokazal pri vseh motoričnih in procesnih spretnostih, ob končnem ocenjevanju so bile minimalne težave le še pri spretnostih sega, koordinira, manipulira, giblje tekoče, pomika, ohranja ritem, spremeni izvajanje in pridobi. Razprava in zaključek: Obravnava, prikazana po procesu AOTA, se je v naši študiji primera izkazala kot ustrezna in učinkovita, saj so bili cilji, ki so bili postavljeni pred pričetkom obravnav, doseženi. Uporabnik se je vrnil v domače okolje skoraj brez omejitev, samostojnost je bila dosežena pri večini vsakodnevnih aktivnostih.[A. Trop]20222022-07-10 07:45:53Diplomsko delo/naloga138096sl