Flavonoidi v slovenskih sortah hmeljaKunšek, Nika (Avtor) Terpinc, Petra (Mentor) Ocvirk, Miha (Komentor) hmeljHumulus lupulus L.flavonoidifenolne spojineantioksidativni potencialalfa-kislinebeta-kislineV izvedbo magistrskega dela smo vključili 11 slovenskih sort hmelja in jih primerjali z znano nemško sorto Magnum. Iz hmeljnih briketov smo pri temperaturi 40 °C pripravili etanolne ekstrakte in jim določili vsebnost skupnih fenolnih spojin (SFS), skupnih flavonoidov (SF) in njihovih podskupin (flavonov in flavonolov (FF), flavanonov in dihidroflavonolov (FDH)) ter antioksidativni potencial (AOP). Zanimala nas je tudi korelacija med sorto hmelja in učinkovitostjo prehajanja SF, SFS, FF in FDH v pivo. V pivu smo določali še vsebnost alfa- in beta-kislin. Od slovenskih sort po vsebnosti SF, SFS in FF izstopa sorta Wolf. Več SF in SFS kot Magnum vsebujejo še sorte Fox, Aurora in Cardinal. Kolibri, Savinjski golding in Dragon so sorte z najmanjšo vsebnostjo SF in SFS. Najvišji AOP imajo sorte Dana, Gold in Aurora, medtem ko najnižji Savinjski golding. Daljši čas hladnega hmeljenja ugodno vpliva na večjo izluženost SF, SFS, FF in FDH v pivu, negativno pa na AOP piva. Največ SF so po sedmih dneh vsebovala piva hmeljena s sortami Wolf, Savinjski golding ali Bobek. Sorta Dana je po dodatku v pivo dala slabši rezultat kot Magnum. Po vsebnosti SFS in FF je izstopalo pivo s sorto Wolf. Največji prirast FDH smo potrdili pri pivu s sorto Aurora, najmanjši pri sorti Celeia. Pivu s sorto Dana smo določili enega najvišjih AOP. Najnižji AOP smo po sedmih dneh hmeljenja določili pivu z nemško sorto Magnum. Daljši čas hmeljenja je na večjo izluženost izo-alfa kislin vplival le pri štirih sortah: Wolf, Dragon, Aurora, Fox. Po enem dnevu hmeljenja smo največ kohumulona določili pivu s sorto Cardinal, največ n+adhumulona pivu s sorto Magnum, ksantohumola pa pivu s sorto Wolf; vsi trije parametri so s časom hmeljenja pri omenjenih sortah postopoma upadli.[N. Kunšek]20222022-07-10 07:15:02Magistrsko delo/naloga138093sl