Medijske konstrukcije spola in neenakosti v izobraževalnem kontekstuMladenović, Ana (Avtor) Vendramin, Valerija (Mentor) Šimenc, Marjan (Komentor) spolRaziskovanje neenakosti spolov v izobraževanju so v preteklosti zaznamovali problemi, s katerimi se v šoli soočajo dekleta, v devetdesetih letih 20. stoletja pa so na podlagi rezultatov mednarodnih primerjav znanja razmisleke o neenakem položaju deklet zamenjale tematizacije neuspeha fantov. Omenjeni obrat pri pozornosti ni opazen zgolj na znanstvenem področju, še posebej intenziven je v javnem diskurzu, ki je ključni element pri družbeni konstrukciji (ne)enakosti spolov, trenutno zaznamovani s t. i. »moralno paniko« glede položaja fantov. Posebej zaskrbljujoče je, da se mediji pri tem osredotočajo zgolj na nekatere vidike neenakosti spolov. Mnogi_e avtorji_ice tako opozarjajo, da skrbi glede »krize fantov« temeljijo na zmotnem predpostavljanju korelacije med uspehi deklet in neuspehi fantov, na pretiravanju v ocenah razlik, na tezi o tem, da uspeh deklet predstavlja izkaz dosežene (in presežene) enakosti spolov, ter na razpravah o diskriminaciji fantov in feminiziranih šolah. Diskurze o spolu v edukaciji tako prežema podton zaskrbljenosti nad težavami, s katerimi se soočajo fantje v izobraževanju, snujejo in potrjujejo pa se na podlagi argumentov o biološkem esencializmu in naravnih razlikah v pristopih k učenju, zmožnostih ter sposobnostih učencev. Diskurzi, ki pogosto izhajajo iz primerjave dosežkov in ki iz šolanja ustvarjajo tekmovanje, so odraz neoliberalnega družbenega okolja. Prav tako so takšni diskurzi antifeministične narave, kar je pravzaprav značilno za postfeministično medijsko krajino, v kateri se po eni strani jasno in glasno izpostavlja novo, žensko moč ter opozarja na še vedno nerazrešeno problematiko seksizma, obenem pa ravno preočitna prisotnost žensk in ženskosti v medijih odpira prostor novim oblikam mizoginije ter retroseksizmu. Problematiko spola in (ne)enakosti spolov v trenutnem družbenem ozračju torej zaznamuje prevladujoča postfeministična drža, obeležena s popularnimi idejami o vsemogočnosti žensk in z zaskrbljenostjo nad položajem moških. Takšne binarne opozicije so prisotne tudi na izobraževalnem področju, morda najočitneje se izražajo v obliki senzacionalističnih naslovov v medijih, ki izpostavljajo probleme, s katerimi se soočajo fantje. V javno zavest se je tako s pomočjo medijev, vtkal enodimenzionalni diskurz o pozabljenih in problematičnih učencih_kah. Takšne predpostavke vplivajo na percepcije staršev, učiteljev_ic in tudi na oblikovanje edukacijskih politik, ki so v tujini (npr. v Veliki Britaniji, Avstraliji, Združenih državah Amerike) težave, s katerimi se soočajo fantje, že prepoznale kot resen problem. Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih vedno več pozornosti namenja razpravam o tem, ali imajo fantje enake možnosti za uspeh kot dekleta ali jim morda šolski sistem onemogoča napredek, ker je premalo prilagojen njihovim potrebam in značilnostim. Naš glavni cilj je tako analizirati, kako poteka diskurzivna konstrukcija spola v izobraževalnem kontekstu v slovenski družbi. V izhodišču disertacije je feministična teorija edukacije s poststrukturalistično in socialno konstruktivistično perspektivo. Izhajamo iz teze, da je družbena realnost diskurzivno konstruirana in odprta za posamezne interpretacije, ki so odvisne od vsakokratnih družbenih, kulturnih in ekonomskih okoliščin posameznikov_ic. Pristop k obravnavi družbenih odnosov zaznamuje intersekcionalnost, v kateri so neenakosti razumljene kot strukturno pogojene in večplastne oziroma kompleksne. Ključna teoretična koncepta, s katerima operiramo in ju predstavimo v teoretičnih izhodiščih, sta spol in enakost. Spol je družbeni konstrukt, ki se vzpostavlja skozi diskurzivno delovanje. Enakost je razumljena v kontekstu pravičnosti. Za našo analizo sta pomembna tudi koncepta diskurza in ideologije. Diskurz tvorijo družbeno in kulturno ustvarjeni ter posredovani jezikovni vzorci s specifičnim načinom pozicioniranja objektov in subjektov, skozi katere deluje moč oziroma oblast. Ideologija je konceptualizirana kot diskurzivna praksa, ki posameznikom_cam priskrbi subjektno pozicijo, s čimer reproducira obstoječe družbene odnose nad- in podrejenosti. Ideologija in diskurz sta povezana, diskurzi so nosilci ideologij in za analizo je pomembno, da se osredotočimo na ideološke učinke diskurzivnih praks. Mediji so med ključnimi akterji diskurzivnega delovanja, zato je v empiričnem delu analizirana njihova vloga pri konstruiranju družbene realnosti, reproduciranju pomenov in posredovanju interpretacij, natančneje pri reprodukciji diskurzov o spolu v izobraževalnem kontekstu. Empirični del disertacije predstavlja raziskava, ki se osredotoča na analizo diskurzov o spolu v izobraževalnem kontekstu med letoma 2007 in 2017 v slovenskem prostoru. Raziskava omogoča pregled stanja na tem področju pri nas, pa tudi primerjavo s stanjem v tujini. Pri tem uporabimo kritično diskurzivno analizo digitalnih različic osrednjih slovenskih tiskanih medijev in pedagoških revij ter časnikov, ki je orodje za preučevanje načina komunikacije v družbeno-kulturnem, političnem in ekonomskem kontekstu. Analiza poteka na treh ravneh: jezikovni (kot tekstovna analiza v vzorec vključenih prispevkov), diskurzivni in družbeni (kot interpretacija in razlaga rezultatov tekstovne analize). S takšnim pristopom razkrijemo specifičen kontekst, v katerem se oblikujejo odnosi (ne)moči in diskurzi o spolu in (ne)enakosti, ter osvetlimo načine (re)produkcije družbene realnosti. V izbor gradiva so vključeni slovenski časopisi, ki so začeli izhajati pred letom 2007 in redno poročajo o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pri čemer je pogoj dostopnost vsebin v digitalni obliki (v spletnih arhivih). V vzorec so vključeni prispevki iz osrednjih slovenskih medijev (časnikov in njihovih prilog): Delo, NeDelo, Sobotna priloga, Slovenske novice, Dnevnik, Objektiv, Nedeljski, Večer, Primorske novice, Družina in Mladina. V izbor gradiv za analizo so vključene tudi pedagoške revije: Didakta, Vzgoja, Razredni pouk, Vzgoja in izobraževanje in pedagoški časnik Šolski razgledi. V končni vzorec za analizo je vključenih 319 tekstov, od tega 109 iz splošnih medijev in 210 iz pedagoških revij. V okviru tekstovne analize preučimo pojavnost tem, obliko prispevkov, pri čemer smo pozorni na dolžino, naslove, mednaslove, izpostavljene dele teksta, uporabo fotografij in primerjavo oblike prispevkov iz medijev in pedagoških revij. Analiziramo tudi uporabo virov, besedišče, slovnične prvine, makropropozicije in predpostavke. Analiza pokaže na vrsto implicitnih, a tudi eksplicitnih predpostavk o spolu v izobraževanju in o obstoju pomembnih razlik med moškimi in ženskami. Tipične predpostavke v vzorcu, so npr. moški/fantje in ženske/dekleta se vedejo drugače, blestijo na različnih področjih, imajo drugačne interese, drugačen odnos do pomembnih vprašanj in se drugače odzivajo v enakih situacijah. Te predpostavke se združujejo in povezujejo v različne diskurzivne okvirje. V sklopu diskurzivne analize prepoznamo naslednje diskurzivne okvirje: odsoten oče, vloga vzornika in poziv k več moškim učiteljem, ubogi fantje in težavni fantje, nepravičnost ocenjevanja, šole niso prilagojene fantom, biološka podlaga za razlike, povezane s spolom (pri dosežkih, interesih) in alternativni okvir. V nadaljevanju so na podlagi družbene analize, ki predstavlja zadnji korak KDA, diskurzi umeščeni v kontekst dominantnih družbenih ideologij. Pri tem pozornost namenjamo razmerjem moči, ki sodelujejo pri formulaciji diskurza, ideološkemu značaju v tekstih uporabljenih interpretacij ter diskurzivnim učinkom oblikovanja težav. Diskurzi, ki konstruirajo vednost o spolu v izobraževanju in ki so za potrebe interpretacije sistematično strukturirani v diskurzivne okvirje, torej sodelujejo tudi na širši družbeni ravni pri formulaciji diskurzivnih praks z ideološkimi učinki, specifično neoliberalizma in postfeminizma ter deloma tudi neokonservativizma, ki jih je smiselno pojasniti v zgodovinskem, kulturnem, političnem in ekonomskem kontekstu. Razlaga se tako osredotoča na morebitne krizne okoliščine, spremembe v diskurzu skozi čas in elemente presečne neenakosti. Analiza pokaže, da diskurzivna konstrukcija spola in neenakosti v izobraževanju tudi v Sloveniji sledi podobnim načelom kot v tujini, saj je osnovana na esencialističnih predpostavkah o spolu, ki so posredovane skozi diskurz zaskrbljenosti. Naš namen je razkriti družbene korenine konstrukcije neenakosti spolov v izobraževalnem kontekstu in opozoriti na ideološke učinke diskurzivnega delovanja medijev in pedagoških revij ter s tem odpreti možnost za razmisleke o drugačnih, alternativnih ukrepih in načinih delovanja, ki prepoznavajo spol kot pomemben, ne pa tudi edini dejavnik neenakosti v izobraževanju.20222022-07-09 08:36:18Doktorsko delo/naloga138088sl