<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138082"><dc:title>Slikanica kot sredstvo spodbujanja otrokovega čustvenega doživljanja</dc:title><dc:creator>Zalokar,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otrok</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu diplomskega dela, sem sprva predstavila področja razvoja, ki vplivajo na otrokovo doživljanje čustev. Najprej je podrobneje predstavljen miselni razvoj, njegove glavne značilnosti, ter tri stopnje, skozi katere v razvoju prehaja otrok. Nato je opredeljen sam govorni razvoj, stopnje skozi katere poteka, ter dejavniki, ki vplivajo nanj. V nadaljevanju je predstavljen še razvoj čustev, z razlogi, zakaj je razumevanje, prepoznavanje in izražanje le teh v predšolskem obdobju zelo pomembno. Zapisano je tudi nekaj o čustveni pismenosti, ter vrtcu, kot enemu izmed pomembnih dejavnikov, ki lahko vplivajo nanjo.
Teoretični del se nadaljuje z opredelitvijo slikanic. Nato pa z opisom biblioterapije, kot terapevtskega procesa s katerim si lahko vzgojitelji in vzgojiteljice v vrtcu pomagamo pri svojem neposrednem delu.
V drugem delu diplomskega dela, sem izvedla raziskavo v kateri sem želela s pomočjo izvajanja biblioterapije ugotoviti, ali oziroma kako slikanice otrokom pomagajo pri doživljanju čustev, ter kako jih izbrati. Sama sem izbrala tri slikanice, »Piščanček Pik«, »Feri je jezen« in slikanico
»Mamica, kje si?«. Slikanice smo najprej skupaj prebrali, nato pa sem s posameznim otrokom izvedla krajši intervju, ki sem ga zvočno posnela, ter njihove odgovore nato zapisala v vnaprej pripravljen obrazec. Odgovore sem analizirala s pomočjo literature, ki sem jo zapisala v teoretičnem delu. V raziskavo je bilo vključenih 7 otrok (en deček in šest deklic), ki obiskujejo vrtec Mojca v Ljubljani, ter so stari 2-3 leta. Rezultati so pokazali, da je slikanica dober pripomoček za pomoč otroku pri doživljanju čustev.
Zanimalo me je tudi, ali se vzgojiteljice in vzgojitelji zavedajo pomena uporabe biblioterapije, zato sem izvedla tudi tri intervjuje z vzgojiteljicami, v katerih me je zanimalo, če pri svojem delu uporabljajo biblioterapijo, ter kakšen pomen ji pripisujejo? Ob kakšnih priložnostih jo uporabljajo in kako? Ter katere pravljice uporabljajo pri njenem izvajanju in katere cilje želijo z njo doseči? Izkazalo se je, da se vse tri vzgojiteljice pomena biblioterapije zavedajo in jo pri svojem delu uporabljajo skoraj vsakodnevno.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-09 08:35:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138082</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
