Vpliv kompresijske sile pri mamografskem slikanjuDovečar, Nuša (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Alukić, Erna (Komentor) Marolt-Mušič, Maja (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijamamografsko slikanjeDORAkompresijadebelina dojkeradiološki inženirjiUvod: Mamografsko slikanje je najbolj razširjena metoda za zgodnje odkrivanje raka na dojkah, ki je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Presejalni program DORA izvaja mamografsko slikanje in ocenjevanje mamografskih slik skladno s strokovnimi smernicami, s tem pa zagotavlja kakovostno mamografsko sliko, ki mora biti dobro pozicionirana, primerno osvetljena, visoko kontrastna, brez artefaktov in narejena z najnižjo dozo sevanja. Ti parametri so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega. Z uporabo kompresije zmanjšamo debelino dojke, s tem pa povečamo kontrastno in prostorsko ločljivost, zmanjšamo tveganje za artefakte in s tem pacient prejme najnižjo dozno obremenitev. Namen: Namen je zbrati in primerjati podatke o kompresiji in debelini dojke pri pacientkah slikanih v presejalnem programu DORA med različnimi obiski, med različnimi mamografskimi aparati, med ustanovami in radiološkimi inženirji. Metode dela: V raziskavi smo uporabili retrospektivno metodo s sekundarno analizo podatkov in zajeli 2000 pacientk, ki so se udeležile mamografskega slikanja v programu DORA med leti 2013 in 2017. Zajeli in primerjali smo podatke iz treh zaporednih mamografskih slikanj; treh različnih proizvajalcev mamografskih aparatov, ki so se do leta 2017 uporabljali za mamografsko slikanje v programu DORA;, štirih ustanov, kjer se izvaja program DORA in 64 radioloških inženirjev, ki so med leti 2013 in 2017 izvajali mamografsko slikanje v programu DORA. Za statistično analizo smo uporabili IBM SPSS statistics verzije 26. Rezultati: Rezultati so pokazali statistične razlike med zaporednimi obiski, ustanovami slikanja, mamografskimi aparati in radiološkimi inženirji pri vseh projekcijah mamografskega slikanja. Ugotovili smo, da lahko radiološke inženirje glede na povprečno uporabljeno kompresijo razvrstimo v 3 skupine: prva skupina s povprečno kompresijo <100 N (14 %), druga skupina s povprečno kompresijo 100 - 120 N (52 %) in tretja skupina s povprečno kompresijo >120 N (34 %). Razprava in zaključek: Priporočili bi uvedbo standariziranega protokola mamografskega slikanja z natančnim razponom uporabljene kompresije za posamezno projekcijo pri slikanju, ob upoštevanju velikosti dojke in bolečine pacientke med samim slikanjem. To bi po našem mnenju optimiziralo mamografsko slikanje znotraj celotnega programa DORA, pripomoglo k zmanjšanju razlik v povprečni kompresiji in omogočilo pacientkam primerljivo zaporedno izkušnjo, potencialno pa tudi večjo odzivnost v preventivni program DORA.[N. Dovečar]20222022-07-09 07:45:34Magistrsko delo/naloga138079sl