<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138041"><dc:title>Potrebe otrok in mladostnikov v prvih šestih mesecih bivanja v osnovnošolskih vzgojnih zavodih</dc:title><dc:creator>Koren,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim Martinjak,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>potrebe otrok in mladostnikov</dc:subject><dc:description>Namestitev otroka1 v vzgojni zavod zanj in za njegovo okolico pomeni veliko spremembo. Pri
tem se srečata njegova preteklost in prihodnost, ki bo drugačna od tega, česar je navajen. S tem
se spremeni tudi način zadovoljevanja potreb, kot ga je otrok poznal do zdaj. Magistrsko delo
raziskuje stanje, kako in v kolikšni meri so potrebe otrok v vzgojnih zavodih zadovoljene ter
kakšne so želje za optimalno zadovoljevanje otrokovih potreb. Pri tem se deli na tri širša
področja: potrebe otrok, vloga strokovnih delavcev (vzgojiteljev2) in obstoječi sistem
institucionalizirane zunajdružinske vzgoje (vzgojni zavodi3).
V teoretičnem delu so predstavljene potrebe otrok skozi prizme različnih strokovnjakov,
specifičnost populacije otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami4, splošni podatki o vzgojnih
zavodih, delu vzgojitelja in postopek nameščanja otroka v vzgojni zavod. Prav tako je
predstavljeno obdobje navajanja v povezavi s spremembo okolja. Na podlagi teoretičnih
spoznanj je bil oblikovan vprašalnik za otroke in vzgojitelje. Rezultati vprašalnika so predstavili
okvirno stanje, kot ga doživljajo otroci, in stanje, ki ga zaznavajo vzgojitelji. S pomočjo treh
fokusnih skupin otrok, ki bivajo v vzgojnem zavodu, in štirih intervjujev z vzgojitelji smo
poskusili zajeti celostno sliko potreb otrok v prvih šestih mesecih bivanja v vzgojnem zavodu.
Dotaknili smo se tudi sistemskih ureditev, ki vplivajo na zadovoljevanje potreb otrok znotraj
institucije. Ob tem ne preseneča spoznanje, da so potrebe individualne in specifične za vsakega
posameznika, čeprav imamo v svojem bistvu vsi enake potrebe. Za optimalno zadovoljevanje
potreb pa se morajo vzgojitelji opreti predvsem na načela socialnopedagoškega dela
(individualizacija, normalizacija, participacija, inovativnost itd.).</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-08 07:31:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
