<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138037"><dc:title>Uporaba presejalnega testa Teddy Talk za ugotavljanje govorno-jezikovnega razvoja otrok med 4. in 5. letom starosti</dc:title><dc:creator>Brodar,	Jona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvoj govora in jezika štiri</dc:subject><dc:description>Razvoj jezika in govora je pokazatelj otrokovega razvoja. Otroci se razvijajo različno hitro. Razvojne lestvice nam povedo, kdaj večina otrok doseže govorno-jezikovne mejnike v maternem jeziku. Otrok naj bi mejnike za določeno starostno obdobje dosegel, ko že prehaja v naslednje starostno obdobje (Asha, b. d.). V kontekstu razvojnih lestvic govora in jezika uporabljamo receptivni in ekspresivni jezik. V logopediji se za ocenjevanje govora in jezika uporabljajo kombinacije različnih pristopov, ki združujejo analizo spontanega govora, rabo standardiziranih lestvic in ocene staršev in/ali vzgojiteljice otroka. V ocenjevanju govora in jezika pa se uporabljajo tudi presejalni testi, ki so oblikovani za pridobivanje hitre ocene govorno-jezikovnega razvoja večjega števila otrok in se zato še posebej uporabljajo v predšolskem obdobju. Pri izbiri ustreznega presejalnega testa moramo upoštevati različne variable, kot so področja jezika, ki so v testu, in čas, ki je potreben za evalvacijo rezultatov testa. Presejalni test mora zajemati naloge receptivnega in ekspresivnega jezika ter biti časovno ekonomičen, zato navadno traja od 5 do 10 minut.
V Sloveniji se logopedija še razvija, zato je nabor diagnostičnih pripomočkov, med katere štejemo tudi presejalne teste, neznaten. V magistrskem delu je predstavljen presejalni test Teddy Talk. Na vzorcu šestnajstih otrok, starih med 4,0 in 5,0 let, sem ugotavljala, ali test zagotavlja reprezentativne podatke otrokovega govorno-jezikovnega razvoja. Za namen magistrskega dela sem oblikovala vprašalnik za starše, s katerim sem pridobila podatke o izobrazbi staršev, maternem jeziku staršev, spolu otroka in jeziku, ki ga starši govorijo s svojim otrokom, ter iskala vzporednice otrokovega rezultata na presejalnem testu v odgovorih staršev na vprašalnik. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali lahko tujejezične teste z malo spremembami priredimo za slovensko govoreče okolje in tako razširiti nabor diagnostičnih pripomočkov v slovenski logopediji.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-08 07:30:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>138037</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
