Izzivi in samozagovorništvo študentov s posebnimi potrebami Univerze v LjubljaniFricelj, Nina (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) inkluzijaInkluzija omogoča, da je osebam s posebnimi potrebami dostopno tudi visokošolsko izobraževanje. Število študentov, ki pri študiju za uspešnost potrebujejo dodatne prilagoditve, se je tako povečalo, prehod v terciarno izobraževanje pa s sabo prinaša različne izzive. Za premagovanje slednjih morajo študenti s posebnimi potrebami poiskati pomoč sami. Ključne so samozagovorniške veščine študentov, ki vključujejo poznavanje lastnih primanjkljajev, pravic in komuniciranje o posebnih potrebah. Raziskave so pokazale, da je od samozagovorniških veščin odvisna tudi akademska uspešnost študenta s posebnimi potrebami in kasneje tudi uspeh na delovnem mestu. Cilj raziskave je ugotoviti, s kakšnimi študijskimi izzivi se srečujejo študenti v slovenskem visokošolskem prostoru, kako dobro poznajo svoje posebne potrebe in možno podporo ter kakšno vlogo ima samozagovorništvo pri soočanju s študijskimi izzivi, iskanju pomoči in podpore v univerzitetnem okolju ter študijski uspešnosti. Zanimalo nas je tudi, kako se izzivi študentov s posebnimi potrebami razlikujejo glede na spol, letnik in usmeritev študijskega programa, obdobje pridobitve statusa in študijsko uspešnost ter kakšno (če sploh) podporo bi potrebovali pri premagovanju študijskih izzivov. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Oblikovali smo namenski vzorec študentov s posebnimi potrebami, ki imajo v študijskem letu 2021/22 status študenta s posebnimi potrebami na Univerzi v Ljubljani. Podatke smo pridobili s pomočjo elektronskega vprašalnika, oblikovanega za namen raziskave, na katerega se je odzvalo 123 študentov, kar predstavlja približno četrtino študentov s statusom študenta s posebnimi potrebami na Univerzi v Ljubljani. Rezultati raziskave so pokazali, da se študenti pri študiju srečujejo z določenimi izzivi. Največji izziv jim predstavljajo težave, ki so posledica posebnih potreb, razkrivanje svojih posebnih potreb, komuniciranje s profesorji glede prilagoditev pri študiju, spremljanje študijskega procesa in stigmatizacija. Ugotovljene so bile tudi statistično pomembne razlike pri posameznih izzivih glede na spol, letnik in usmeritev študijskega programa, vrsto posebnih potreb, status učenca oz. dijaka s posebnimi potrebami v osnovni in/ali srednji šoli in povprečno oceno pri študiju. Ugotovili smo tudi, da študenti pogosto doživljajo neprijetne občutke, kot so stres, anksioznost, strah, nesamozavest in nezadovoljstvo. Študenti so tudi poročali, da so njihove posebne potrebe vplivale na izbiro študija. Samopoznavanje lastnih posebnih potreb je med študenti dobro, večje težave pa imajo pri razkrivanju posebnih potreb in komuniciranju s profesorji ter zagotavljanju prilagoditev. Ugotovljeno je bilo tudi, da se študenti ne poslužujejo podpornih storitev, ki so na voljo na Univerzi v Ljubljani, vseeno pa si malo več kot polovica študentov s posebnimi potrebami želi dodatne podpore pri študiju, predvsem na področju razumevanja posebnih potreb, svetovanja in mentorske oz. tutorske podpore.20222022-07-08 07:30:35Magistrsko delo/naloga138036sl