Motnje hranjenja in požiranja ter njihove posledice pri predšolskih otrocihApih, Anja (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) razvoj hranjenjaPrehranjevanje je dejavnost, nujno potrebna za vzdrževanje življenja in zagotavljanje zdravega razvoja in rasti. Poleg tega je za človeka hranjenje tudi družbena dejavnost in mu lahko pomeni užitek, zato lahko težave na tem področju pomembno vplivajo na kakovost življenja. Težave s hranjenjem v otroštvu pa vplivajo tudi na čustvovanje in vedenje, rast in pridobivanje teže ter družinsko dinamiko. V teoretičnih izhodiščih smo najprej opisali anatomske strukture, ki sodelujejo pri hranjenju in požiranju, ter razvoj hranjenja, ki je pomemben za razumevanje nastanka težav na tem področju. V nadaljevanju smo predstavili motnje hranjenja. Osredotočili smo se predvsem na vedenjske motnje hranjenja, opisali pa smo tudi motorične. Opisali smo razliko med težavami s hranjenjem in izbirčnim prehranjevanjem ter prehransko neofobijo. Ob tem smo predstavili tudi, kako starši in njihov odnos do hrane vplivajo na otrokovo prehranjevanje. Diagnostika motenj hranjenja je nujno potrebna za kakovostno načrtovanje obravnav. Opisali smo anamnezo, ocenjevanje hranjenja in oralnih struktur ter različne slikovne preiskave, ki prispevajo h kakovostni diagnostiki. Navedli smo tudi vedenjske in oralno motorične intervencije motenj hranjenja in požiranja. V zadnjem delu teoretičnih izhodišč smo opisali nekatere možne posledice motenj hranjenja in požiranja. Osredotočili smo se na družinski stres, vnos hranil, pridobivanje teže, zdravstvene posledice ter vedenjske, čustvene in socialne težave. Predstavili pa smo tudi izsledke raziskav, ki težave s hranjenjem povezujejo z govornojezikovnimi motnjami. Z raziskavo smo želeli pridobiti podatke o pojavnosti motenj hranjenja in požiranja pri otrocih v predšolskem obdobju. Ob tem nas je zanimalo, kakšen vpliv imajo motnje hranjenja na otroka in ali jih lahko povežemo z različnimi dejavniki tveganja, kot so nedonošenost, težave med nosečnostjo in pozno uvajanje različnih okusov ali tekstur hrane. Z raziskavo dobimo tudi vpogled v to, ali so morebitne posledice motenj hranjenja opazne že v predšolskem obdobju in ali lahko najdemo povezanost med motnjami hranjenja in govorno-jezikovnimi motnjami. V ta namen smo sestavili vprašalnik, ki smo ga posredovali svetovalnim službam vrtcev, te pa so vprašalnik posredovale staršem otrok, ki vrtec obiskujejo. Težave s hranjenjem in požiranjem so bile prisotne pri 36 odstotkih otrok, senzorična preobčutljivost pri 7 odstotkih otrok, selektivni jedci pa predstavljajo 48 odstotkov vzorca. Dokazali smo statistično povezavo med nedonošenostjo in motnjami hranjenja in požiranja. Z motnjami hranjenja in požiranja pa je povezano tudi daljše obdobje nenadzorovanega iztekanja sline. Statistične povezave z drugimi dejavniki tveganja in posledicami nismo dokazali.20222022-07-07 08:02:43Magistrsko delo/naloga137975sl