<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137969"><dc:title>Spoznavanje preteklosti z učenci 1. razreda ob tvegani igri</dc:title><dc:creator>Kocijančič,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hergan,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tvegana igra</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu magistrskega dela smo opredelili tvegano igro; to so dejavnosti, ki otrokom omogočajo možnosti raziskovanja tveganja in preizkušanje njihovih meja sposobnosti, pri katerih so možne nezgode. Otrok doživlja ob takšnih izzivih strah in vznemirjenje, hkrati pa ga ob  uspešno  premaganem  izzivu  navdajajo  razburljiva  pozitivna  čustva  (Sandseter,  2007, Wilkinson, 2015). Predstavili smo tudi spoznavanje preteklosti v učnem načrtu za učence 1. razreda in prepletanje preteklosti s sedanjostjo. Današnji otroci imajo še vedno stik z igrami in igračami iz preteklosti, ki so aktualne tudi v današnjem novodobnem času. Preko raziskovanja smo želeli učencem omogočiti, da podoživijo delček tistega, kar je bilo v otroštvu naših dedkov in babic življenjski vsakdan. Biti v stiku z naravo in iskati  možnosti za ustvarjalno igranje, ki je lahko tudi nevarno in tvegano. Študije so pokazale, da naravno okolje z drevesi, neravnimi površinami, gozdovi ali igra z naravnim materialom, kot sta les in vrv, otroke spodbujajo k bolj navdušeni, aktivni, izzivalni in vznemirljivi igri. Tradicionalna igrišča so dobro opremljena s tobogani,z  vrtiljaki,  gugalnicami,  s  peskovniki  in  plezalnimi  stenami,  pa  vendar  so  manj zahtevna za otroško igro in lahko otroke celo odvračajo od nje ter vodijo v »postopanje« ali sprehajanje po igrišču (Sandseter, 2011). Učenci morajo imeti možnost upravljanja z nevarnimi orodji in soočanje s tveganimi dejavniki, ki jih obdajajo, saj le tako pridobivajo motorične spretnosti, vznemirjenost pa jih vodi, da pri dejavnostih vztrajajo.V empiričnem delu smo načrtovali in izvedli pet praktičnih dejavnosti, ki so bile vključene v učni proces prvošolcev na Osnovni šoli Kašelj v Ljubljani. Učenci so spoznavali preteklost ob tvegani  igri  in  dejavnikih  tveganja.  Dejavnosti  so  bile  načrtovane  na  podlagi  tveganih dejavnikov:  naravna  igrala  (plezanje,  skakanje,  guganje,  visenje),  naravne  površine  (tek), nevarna  orodja  (nož,  ročna  žaga,  kladivo),  nevarni  elementi  (ogenj),  skrivalnice  (brez omejitev).  Na  podlagi  opazovanja  in  opazovalnih  listov  smo  odgovorili  na  zastavljena raziskovalna vprašanja. Vsaka dejavnost je bila skrbno pripravljena in vnaprej načrtovana. Poleg praktičnih dejavnosti so učenci pred izvedbo dejavnosti ustno odgovorili na 13 vprašanj, ki se povezujejo z dejavnostmi. Njihove odgovore smo skrbno zapisali. Dobili smo podatke o razmišljanju učencev o nevarnostih pri igri, njihovih navadah pri igrah na prostem in mnenju o igri otrok v preteklosti. Ugotovili smo, da učenci potrebujejo tvegane dejavnosti za razvijanje svojih motoričnih spretnosti, raziskovanja in spoznavanje novega znanja. Učenci so izpostavili, da si želijo več izzivov, saj so pri igri radi ustvarjalni. Počutijo se bolj samozavestne, saj vedo, da jim odrasli zaupamo.Rezultati  raziskave  so  lahko  v  pomoč  učiteljem  in  načrtovalcem  učnega  procesa  za  bolj kakovostno in pogostejše načrtovanje pouka, ki jev stiku z naravo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-07 08:02:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137969</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
