<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137968"><dc:title>Pomen metode igre pri usvajanju finomotoričnih gibanj</dc:title><dc:creator>Zajc,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gregorc,	Jera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otrok</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri se razlikujejo usvojena finomotorična in grobomotorična gibanja, ki jih poučujemo preko dveh različnih metod dela, in sicer poligona in metodi igre. V ta namen smo naredili pedagoški eksperiment, v katerega smo vključili 20 otrok, ki obiskujejo Viške vrtce, enota Hiša pri ladji. Vključili smo enako število deklic in dečkov, iz vsake skupine po 10 otrok, starih 4–5 let. Ena skupina je predstavljala kontrolno skupino, druga pa eksperimentalno. Najprej smo vse otroke testirali s testom za fino ter grobo motoriko. S pomočjo ocenjevanja skokov in plazenja smo ocenili stopnjo grobe motorike, s testom ponavljanja vzorcev in pikalom pa smo ocenili stopnjo fine motorike. Vsak otrok je lahko prejel od 1–3 točke. 1 točka pomeni najnižjo, 3 točke pa najvišjo oceno. Pri ponavljajočih vzorcih je test ocenjen od 1–10 točk. Zatem smo sestavili 6–tedenski pripravi za izvajanje metode igre ter metode poligona. Z eksperimentalno skupino smo izvajali metodo igre, s kontrolno pa smo metodo poligona. Izvajanje metode poligona smo izvajali enkrat tedensko ob sredah ob 11. uri, pri izvajanju metode igre smo se vsak teden sproti dogovarjali za termin nastopa. Po končanem šest tedenskem izvajanju smo izvedli končno testiranje tako za kontrolno kot eksperimentalno skupino z enakima testoma za grobo ter fino motoriko. Ugotavljali smo, kako sta se skupini razlikovali na začetku in na koncu. S pomočjo primerjave rezultatov in primerjave povprečnih vrednosti smo ugotavljali napredek posameznega otroka in celotne skupine, nismo pa primerjali stanja med eno in drugo skupino.
Podatke smo vnesli v program Microsoft Excel.
Analiza je pokazala, da so otroci iz eksperimentalne skupine v povprečju prikazali večji napredek kot otroci kontrolne skupine. Ugotovili smo, da so otroci, ki so izvajali metodo igre dosegli boljši napredek pri finomotoričnih gibanjih.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-07 08:02:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137968</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
