<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137963"><dc:title>Uporaba posameznih načel vedenjskega pristopa in vizualnih opor za vpeljavo podporne in nadomestne komunikacije pri predšolskih otrocih z avtističnimi motnjami in motnjami v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Lovrenčič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podporna in nadomestna komunikacija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo s pomočjo strokovne literature predstavili avtistične motnje (v nadaljevanju AM) in motnje v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR). Usmerili smo se na predšolske otroke zaradi pomena zgodnje obravnave. Otroci z omenjenima motnjama, ki ju v nadaljevanju zaradi pogoste sopojavnosti predstavljamo s kratico AM in/ali MDR, imajo pomemben razvojni zaostanek na področju besedne in nebesedne komunikacije. Svoje želje in potrebe posledično izražajo z različnimi oblikami neželenega vedenja, ki pa lahko predstavljajo velik stres tako za otroka kot tudi njegovo okolico. Neželena vedenja strokovnim delavcem pogosto predstavljajo izziv, zato smo želeli raziskati, kakšni so vzroki in načini za pomoč pri preoblikovanju vedenj. V prvi vrsti se moramo zavedati, da je to njihov način komunikacije. V nadaljevanju teoretičnega dela smo po sklopih predstavili neželena vedenja otrok z AM in/ali MDR. Če jih želimo spremeniti, jih moramo najprej dobro razumeti. Poleg tega pa moramo poznati tudi pristope, s katerimi lahko pomagamo spremeniti komunikacijske vzorce v bolj funkcionalne in socialno sprejemljive. V nadaljevanju smo navedli pogoste pristope za modifikacijo neželenih vedenj. Kadar otrok ne razvije govora na pričakovan način, si lahko pomagamo z oblikami podporne in nadomestne komunikacije (v nadaljevanju PINK), med katere uvrščamo tudi komunikacijo z izmenjavo slik (model PECS). Slednjo sestavljajo načela vedenjskega pristopa po načelih uporabne vedenjske analize (ABA) in načela vizualnih opor. V raziskovalnem delu smo preverjali poznavanje in uporabo načel vedenjskega pristopa in vizualnih opor za vpeljavo podporne in nadomestne komunikacije. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo smo vključili strokovne delavce, zaposlene v razvojnih oddelkih vrtcev po Sloveniji, kamor so otroci z AM in/ali MDR najpogosteje vključeni. Na vprašalnik je odgovorilo 85 vprašanih, med katerimi je največ specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter defektologov (68,2 %). Najprej nas je zanimalo, katera neželena vedenja najpogosteje opažajo pri otrocih z AM in/ali MDR. Strokovni delavci so najpogosteje navajali pasivna in stereotipna vedenja. V nadaljevanju pa smo raziskovali, katere pristope uporabljajo za modifikacijo neželenih vedenj, povezanih s primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije. Rezultati so pokazali, da model PECS uporablja 88,0 % anketiranih oseb. Osrednji del anketnega vprašalnika pa se je nanašal na preverjanje poznavanja in uporabe načel vedenjskega pristopa in vizualnih opor za vpeljavo PINK. Rezultati so pokazali, da vse anketirane osebe poznajo pozitivno krepitev in jo pogosto uporabljajo v praksi. Omenjeno načelo je eno najučinkovitejših in najbolj preučevanih načel vedenjskega pristopa. Rezultati so pokazali tudi, da vse osebe poznajo slikovna navodila in omejitev izbir. Pri uporabi načel pa je največ anketiranih oseb izbralo urnik aktivnosti. Ugotovili smo, da ga strokovni delavci v praksi prav tako uporabljajo pogosto. Omenjeno načelo je del vizualnih opor, ki otrokom omogočajo strukturo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-07 08:01:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137963</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
