<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137935"><dc:title>Uporaba kelatne terapije</dc:title><dc:creator>Lesjak,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perdih,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kovine</dc:subject><dc:subject>zastrupitev</dc:subject><dc:subject>kelatorji</dc:subject><dc:subject>terapija</dc:subject><dc:description>Kovinski elementi so prisotni v vseh živih organizmih in v njih igrajo različne vloge. V primerih prevelike vsebnosti esencialnih kovin v telesu ali izpostavljenosti težkim kovinam lahko pride do zastrupitve s kovinami. Na njo vplivajo faktorji, kot so doza oziroma koncentracija snovi, čas in način izpostavljenosti, kemijska ter fizikalna oblika kovine. Pogost način zdravljenja je kelatna terapija, pri kateri se uporabljajo različna kelatna sredstva. Kelatna sredstva so ligandi, ki s kovinskim kationom tvorijo kompleks, imenovan kelat (kelatni kompleks). Nastanek oziroma prisotnost dveh ali več koordinacijskih vezi istega liganda z enim centralnim atomom se imenuje kelacija. Do takšne reakcije pride, ko je kemijska afiniteta kelatnega sredstva do kovinskega iona višja kot afiniteta podobnih nekelatnih (monodentatnih) ligandov do istega kovinskega iona. Kelacija je ravnotežna reakcija, na katero vplivajo temperatura, pH, ionska moč ter prisotnost drugih ionov. Ravnotežna konstanta se v tem primeru imenuje konstanta stabilnosti K in je merilo afinitete kelatnega sredstva za določeno kovino. Kelatna sredstva, ki se uporabljajo pri kelatni terapiji, so (med drugim) dimerkaprol, DMSA, DMPS, D-penicilamin, EDTA, CaNa2EDTA, DTPA, deferoksamin, deferipron, deferasiroks ter nitrilotriocetna kislina.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-06 10:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137935</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
