<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137911"><dc:title>Vpliv zvočnega znamčenja na percepcijo tržne znamke</dc:title><dc:creator>Fišer,	Nikolaj	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podnar,	Klement	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zvočno znamčenje</dc:subject><dc:subject>tržne znamke</dc:subject><dc:subject>EEG</dc:subject><dc:subject>oglaševanje</dc:subject><dc:description>Glasba se v komercialne namene uporablja že približno stoletje. Od samega začetka uporabe zvoka pri komuniciranju z deležniki podjetja iščejo vedno bolj kreativne načine uporabe zvočnih elementov. Znanstvena obravnava tega aspekta marketinških dejavnosti pa je še relativno mlada – približno 25 let. Zaradi nenehnega pojava novih metod merjenja človekovega odziva na dražljaje, je področje zvočnega znamčenja še precej neraziskano. V četrt stoletja raziskovalci niso bili uspešni niti pri poenotenju terminologije na področju zvočnega znamčenja, kaj šele pri razumevanju vpliva zvočnega znamčenja na grajenje podobe znamk, nakupne namere, dolgoročni odnos z znamko itd. Že proces samega znamčenja je dolgoročni proces, ki traja leta in desetletja, zato verjamemo, da bodo celostni učinki zvoka v znamčenju znani komaj tedaj, ko bomo vplive le-teh spremljali skozi celotno življenjsko obdobje znamke. Za celostno razumevanje vplivov vseh marketinških dejavnosti je potrebno vključiti  raziskovanje iz mnogih različnih zornih kotov, zato smo tudi v naši nalogi uporabili več metod. Vključili smo zvočno analizo oglasov (s katero se ugotavljajo trendi in obstoječi standardi pri oblikovanju zvočnega znamčenja), anketni vprašalnik (s katerim merimo zavedni del potrošnikovega odnosa do oglaševanih znamk) in EEG (s katerim razkrijemo nezavedni del potrošnikovega doživljanja raznih avdiovizualnih dražljajev). Analiza petih verzij istega oglasa, pri katerem je bila spremenjena le zvočna podlaga, je pokazala šibko ujemanje med rezultati zavednega in nezavednega metodološkega pristopa.</dc:description><dc:publisher>[N. Fišer]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-06 08:30:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137911</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
