<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137882"><dc:title>Študij stabilnosti različnih formulacij vodikovega peroksida</dc:title><dc:creator>Andrejašič,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerkovnik,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodikov peroksid</dc:subject><dc:subject>določevanje koncentracije</dc:subject><dc:subject>stabilizacija</dc:subject><dc:subject>spektrofotometrija</dc:subject><dc:subject>titracija</dc:subject><dc:description>Vodikov peroksid je preprosta molekula, ki se uvršča med okolju prijazne spojine, saj pri razpadu nastaneta kisik in voda. Uporablja se za čiščenje odpadne in pitne vode, za sterilizacijo embalaže v prehrambni industriji, za dezinfekcijo v zdravstvu in farmaciji, kot belilno sredstvo, za razgradnjo industrijskih odpadnih snovi, kot gorivo, za sintezo farmacevtskih izdelkov in v kozmetiki. Zaradi raznolike uporabe ga pripravljajo v zelo različnih formulacijah. V prisotnosti nečistoč, kot so kovinski ioni in delci v zraku, pri povišani temperaturi, pri višjih pH vrednostih in izpostavljenosti sončni svetlobi, pride do katalitičnega eksotermnega razpada te molekule. Tudi voda deluje kot nečistoča, zato vodne raztopine z nižjo koncentracijo H2O2 hitreje razpadajo, kar se kaže kot glavna pomanjkljivost, da bi vodikov peroksid zadostil zahtevam za široko komercialno uporabo. Za izboljšanje stabilnosti H2O2 dodajajo različne stabilizatorje, največkrat stanate in fosfate, med temi pa sta v zadnjem času komercialno najpogosteje uporabljena ATMP in HEDP.
V magistrskem delu sem spremljala stabilnost vodikovega peroksida različnih koncentracij v različnih medijih in raziskovala možnosti stabiliziranja z namenom ohraniti njegovo stabilnost v širokem koncentracijskem območju in v različnih topilih. Pripravila sem razredčene raztopine komercialnega vodikovega peroksida v zmeseh različnih alkoholov z vodo. Njihovo stabilnost sem spremljala pri sobni temperaturi, 40 in 60 °C tako, da sem spremljala koncentracijo vodikovega peroksida z jodometrično titracijo.
Pri raziskavah vpliva stabilizatorjev na stabilnost vodikovega peroksida sem uporabljala 40 ut.% nestabilizirano surovo vodno raztopino vodikovega peroksida in iz nje pripravila razredčene raztopine z dodatki različnih organskih kislin kot stabilizatorjev. Njihov stabilizacijski učinek sem spremljala s t. i. stresnim testom stabilnosti raztopin vodikovega peroksida pri temperaturi 96 °C 16 ur s prej omenjeno volumetrično metodo.
Raziskovala sem tudi možnost spektrofotometričnega določevanja tvorbe perokso kompleksov vodikovega peroksida z metiltrioksorenijem(VII) in tvorbe kompleksov med železovimi in tiocianatnimi ioni v prisotnosti vodikovega peroksida.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-05 14:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137882</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
