<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137877"><dc:title>Doživljanje povezovanja z otrokom v nosečnosti po predhodnem spontanem splavu</dc:title><dc:creator>Mlaker,	Nežka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spontani splav</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>povezovanje z otrokom</dc:subject><dc:subject>navezanost</dc:subject><dc:subject>strah</dc:subject><dc:description>Spontani splav ne označuje samo izgube življenja, označuje tudi izgubo vloge starša, upov, načrtov, kontrole in gre, kljub nezmožnosti vzpostavitve telesne navezanosti z nerojenim otrokom, za močno intenzivno žalovanje. Ženska se ob izgubi sooči z občutki žalosti, jeze, obupa, občutkom krivde, nesprejemanja svojega telesa. Nosečnost po nosečnosti z razpletom spontanega splava je lahko zato polna negotovosti in nepredvidljivosti, prežeta s strahom in z dvomom. Povezovanje ženske z otrokom je zato oteženo oziroma se le-to pomakne krepko v zadnje trimesečje nosečnosti.  
V okviru magistrskega dela smo s pomočjo poročanja udeleženk raziskali doživljanja povezovanja z otrokom v nosečnosti po predhodnem spontanem splavu. V raziskavi je sodelovalo sedem udeleženk, ki so za pristop k sodelovanju morale izpolnjevati pogoj –izkušnjo spontanega splava in nosečnost po njem (ali so bile intervjuvane v času nosečnosti ali pa od poroda niso minili več kot trije meseci). Izkazalo se je, da se je spontani splav pri vseh začel s krvavitvijo brez znanega razloga, pri vseh pa pustil močan pečat. Vsem udeleženkam je v novi nosečnosti po tisti z razpletom spontanega splava povzročil življenje z negotovostjo in s strahom. Udeleženke so poročale o intenzivnejšem povezovanju z otrokom šele v zadnjem trimesečju po morfološkem pregledu. Vzpostavljanje stika  je pri večini potekalo fizično preko stika z nosečniškim trebuščkom, s petjem, z branjem pravljic, s pogovarjanjem … Dve udeleženki sta poročali, da jima povezovanje z otrokom ni bilo blizu vse do zadnjega dneva nosečnosti, saj je bil strah premočno zakoreninjen v njunih telesih in se ravno zato bojita še kakšne zanositve. Raziskava je pokazala, da je izkušnja spontanega splava povezala vseh sedem udeleženk in njihove partnerje, vse pa navajajo, da je osnova za zbližanje kakovosten odnos že pred zanositvijo.</dc:description><dc:publisher>[N. Mlakar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-05 09:00:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137877</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
