<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137847"><dc:title>Kmetija kot okolje za delo za osebe z motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Obran,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ceglar,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Švajger,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>aktivnosti dela</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:subject>zeleni programi</dc:subject><dc:description>Uvod: Kmetija ponuja delovno okolje z velikim potencialom za zaposlovanje oseb z motnjo v duševnem razvoju. Kombinacija smiselnih aktivnosti v stiku z naravo in širok nabor nalog so le nekatere ponujene prednosti. Zato se takšne prakse vedno pogosteje pojavljajo tako v Sloveniji kot v svetu. Pridobitev dela za osebo z motnjo v duševnem razvoju pomembno vpliva na kakovost njenega življenja. Kako svoje delo in delovno okolje na kmetiji doživljajo in opišejo osebe z motnjo v duševnem razvoju, je osrednja tema diplomskega dela. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, kako osebe z motnjo v duševnem razvoju doživljajo svoje delo na kmetiji in kakšen vpliv ima okolje kmetije na njihovo počutje in zadovoljstvo pri delu. Zanimali so nas njihovi občutki v povezavi z načinom dela in vplivom dejavnikov okolja. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljen kvalitativni pristop raziskovanja. Podatke smo zbirali s polstrukturiranim intervjujem, katerega vodilo je bilo ocenjevanje delovnega okolja. Ciljna populacija so bile osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki se vključujejo v delo na kmetiji. Raziskovalni vzorec je štel pet oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki preko programa socialne vključenosti delajo na Eko-socialni kmetiji Korenika. Intervjuji so bili zvočno posneti in prepisani v transkripte, ki so se analizirali s tematsko analizo podatkov.  Rezultati: Z opravljeno analizo smo izpostavili pet tem: 1. privlačne naloge in način dela, 2. kmetija kot delovno okolje, 3. občutki na delovnem mestu, 4. odnosi, 5. pomen zaposlitve na kmetiji. Udeleženci so se strinjali, da je delo na kmetiji zanje primerno. Izpostavili so različne dejavnike, ki vplivajo na potek dela na kmetiji, in prednosti ter slabosti. Velik poudarek je na odnosih med sodelavci in nadrejenimi, ki jih vodijo k vzpostavljanju dobrih odnosov in jih primerno usmerjajo pri delu.  Razprava in zaključek: Delo na kmetiji ima velik vpliv na življenje zaposlenih z motnjo v duševnem razvoju. S spodbujanjem k socializaciji in produktivnosti se zaposlenim izboljša samopodoba, izkazujejo veliko mero samospoštovanja in spoštovanja do dela. Upamo, da bodo prednosti dela na kmetiji za osebe z motnjo v duševnem razvoju postale prepoznavnejše in pogostejša praksa za izvajanje doma in širše.</dc:description><dc:publisher>[N. Obran]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-03 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137847</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
