Potek bolezni pri bolnikih s kastracijsko odpornim rakom prostate zdravljenih z avtolognimi imunohibridomiHawlina, Simon (Avtor) Haque Chowdhury, Helena (Mentor) Smrkolj, Tomaž (Komentor) Kastracijsko odporen rak prostateCepiva z dendritičnimi celicamiavtologno celično cepivo z imunohibridomiImunoterapijaUvod: Rak prostate je v Sloveniji najpogosteje diagnosticirana oblika rakave bolezni in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Pri približno tretjini kastriranih bolnikov se razvije neozdravljivi, kastracijsko odporni rak prostate (KORP). V zadnjem desetletju so v vzponu nove strategije zdravljenja in obvladovanja bolezni, ki bi upočasnile njeno napredovanje in širjenje ter podaljšale preživetje ob ohranitvi kakovosti življenja. Mednje spada tudi imunoterapija. Namen: Rakave celice v razvoju karcinogeneze razvijejo številne mehanizme, ki jim omogočajo preživetje, proliferacijo in zasevanje. Tako je tudi pri KORP, zato ima imunoterapija velik potencial. Ena od strategij imunske terapije, ki smo jo raziskali, so celična cepiva z dendritičnimi celicami. Uporabili smo napredno avtologno celično cepivo z imunohibridomi (aHyC), ki je bilo razvito v Republiki Sloveniji. Ocenili smo varnost novega terapevtskega pristopa in proučili učinke aHyC na potek bolezni KORP s spremljanjem različnih kliničnih parametrov. Domnevali smo, da bo personalizirana imunoterapija varna, brez resnih neželenih učinkov in ne bo negativno vplivala na preživetje bolnikov s KORP, ki še niso prejeli standardne terapije. Metode: V randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani in navzkrižni klinični raziskavi I./II. faze je bilo vključenih 22 bolnikov s KORP brez simptomov ali le z minimalnimi. Avtologno celično cepivo z imunohibridomi (aHyC) smo pripravili z elektrofuzijo bolnikovih lastnih dendritičnih in tumorskih celic ter subkutano aplicirali nazaj v bolnike. Bolniki so bili naključno porazdeljeni v 2 zaslepljeni skupini; v skupino aHyC (12 bolnikov), ki je prejela aHyC, in skupino placebo (kontrola), ki aHyC v prvi fazi raziskave ni prejela (10 bolnikov). Sedem tednov po zadnjem odmerku je sledilo prekrižanje: bolniki skupine aHyC so prejeli placebo in bolniki skupine placebo so prejeli aHyC v enakem režimu. Vsak je aHyC prejel 4-krat v 3-tedenskih intervalih. Uspešnost zdravljenja smo vrednotili z merjenjem kliničnih, slikovnih, laboratorijskih in imunskih parametrov ter s spremljanjem kakovosti življenja. Opravljena je bila analiza preživetja in opredelitev napovednih dejavnikov. Rezultati: V obeh skupinah bolnikov v raziskavi smo zaznali le nekaj blagih neželenih učinkov; pri 42 % bolnikov v skupini aHyC in pri 38 % bolnikov v skupini placebo (z-test, p = 0,85). Kakovost življenja se z imunoterapijo ni spremenila, kar smo ocenili s seštevkom točk vprašalnika EORTC QLQ-C30, ki je bil pred aplikacijo aHyC 64,0 ± 3,7, po njej pa 65,5 ± 4,5 (p = 0,67). Vpliva na slikovne in na večino laboratorijskih parametrov nismo zaznali. V skupini aHyC smo po zdravljenju ugotovili znatno zmanjšanje vrednosti kostne alkalne fosfataze in osteokalcina (p < 0,05, p < 0,01) v primerjavi z vrednostmi pred zdravljenjem. Mediano celokupno preživetje vseh bolnikov, ki so prejeli aHyC (n = 19) je bilo 58,8 mesecev. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezave med številom živih celic v cepivu in med preživetjem (korelacijski koeficient, r = -0,14, p = 0,56) ter tudi časom do naslednje standardne terapije (r = 0,36, p = 0,13). Zaključek: Izsledki prispevajo k razvoju znanosti na področju uroonkologije in imunologije ter omogočajo boljše razumevanje poteka bolezni KORP. Imunoterapija z aHyC kaže prve varnostne signale in nima vpliva na kakovost življenja.20222022-07-03 07:15:08Doktorsko delo/naloga137845sl