Fonološko zavedanje prezgodaj rojenih otrok ob vstopu v šoloKozamernik, Nina (Avtor) Farago, Emica (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) fonološko zavedanjeV Sloveniji se na leto med 6 in 7 % otrok rodi prezgodaj, pred 37. tednom nosečnosti. Nedonošenčki, rojeni pred 32. tednom gestacijske starosti, so še posebej zdravstveno ogroženi. Raziskovalci opozarjajo na s prezgodnjim rojstvom povezane razvojno nevrološke težave. Odstopanja nastajajo tudi na področju jezikovnih veščin, tudi pri prezgodaj rojenih otrocih brez večjih nevroloških motenj, poškodb ali senzornih težav. V teoretičnem delu smo sprva opisali otrokov prenatalni razvoj, kjer smo se osredotočili na razvoj struktur, povezanih s komunikacijo, jezikom in govorom, ki se razvijajo vse do 34. tedna gestacijske starosti. Nato smo opisali nedonošenost in možne posledice, ki jih le ta prinaša za otroka in njegove starše. Prezgodaj rojeni otroci so glede na gestacijsko starost in zrelost ob rojstvu, glede na različne zdravstvene obporodne in poporodne zaplete ter druge notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na njih, izjemno heterogena skupina, zato smo opisali tudi probleme raziskovanja njihovega razvoja. V nadaljevanju smo se osredotočili na splošni govorno-jezikovni razvoj in podrobneje na fonološko zavedanje (razvoj, pomen, ocenjevanje). Na koncu nas je zanimalo, kaj o jeziku, govoru in posebej fonološkem zavedanju prezgodaj rojenih otrok pravijo tuje raziskave, saj domačih s tega področja še nimamo. Zaradi že omenjene heterogenosti se raziskave med seboj razlikujejo. Različne so si po merilih za vključitev otrok v raziskavo, jezikovnih veščinah in dejavnikih, ki jih raziskujejo, ipd. Zato se tudi njihovi rezultati med seboj razlikujejo, težnja pa gre v smeri slabše razvitih jezikovnih veščin prezgodaj rojenih otrok. Nas je zanimalo, ali se fonološko zavedanje slovensko govorečih otrok, rojenih v ≤ 32. tednu gestacijske starosti in s porodno težo ≤ 1500 g, brez večjih nevroloških in/ali senzornih težav, v času vstopa v šolo razlikuje od njihovih donošenih vrstnikov; ter ali kateri od upoštevanih dejavnikov vpliva na fonološko zavedanje. V ta namen smo oblikovali preizkus fonološkega zavedanja in vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 16 nedonošenčkov in 16 donošenih vrstnikov. Ugotovili smo, da se skupini v nobeni od posameznih nalog med seboj ne razlikujeta statistično pomembno, prav tako se ne razlikujeta statistično pomembno v skupnem številu točk preizkusa (p = 0,073). Naloge fonološkega zavedanja smo razdelili še na plitko ter globoko raven in ugotovili, da se v primeru upoštevanja vseh rezultatov na plitki ravni skupini statistično pomembno razlikujeta (p = 0,034) (v primeru izločitve osamelca se razlika statistični pomembnosti močno približa: p = 0,057). Razlika v globoki ravni pa ni statistično pomembna (p = 0,168). Ugotovili smo, da v naši raziskavi na fonološko zavedanje prezgodaj rojenih otrok pomembno vpliva večplodna nosečnost (v prid enojčkov), število jezikovnih zgledov (večje število pomeni boljše fonološko zavedanje) in obolenja ušes (presenetljivo so imeli otroci s ponavljajočimi se vnetji boljše fonološko zavedanje). Ti dejavniki se v kontrolni skupini niso izkazali kot pomembni; kot pomemben se je v kontrolni skupini izkazal vpliv izobrazbe očeta. Zaradi majhnega vzorca moramo rezultate upoštevati in razumeti v sklopu naše raziskave.20222022-07-01 07:50:29Magistrsko delo/naloga137793sl