Govorno-jezikovne dejavnosti v vrtcu med pandemijo covida-19Novak, Ajda (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) govorDiplomsko delo z naslovom Govorno-jezikovne dejavnosti v vrtcu med pandemijo covida-19 je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem opredelila pojem govor in jezik. Osredotočila sem se na govorno-jezikovni razvoj predšolskega otroka ter zapisala ključne mejnike v govornem razvoju predšolskega otroka. Poleg govornega razvoja me je zanimalo spodbujanje otrokovega govorno-jezikovnega področja, kako je opredeljeno govorno področje v nacionalnem dokumentu Kurikulum za vrtce – kako je strukturirano področje jezika, kakšne so naloge vzgojitelja, jezikovne dejavnosti itn. Zapisala sem tudi, kakšna je vloga vrtca ter odraslega pri razvijanju otrokovega govora. Dotaknila sem se koronavirusa SARS-CoV-2, kjer sem zapisala nekaj osnovnih informacij. Zanimalo me je tudi delovanje vrtcev med covidom-19 ter kako so vzgojitelji in starši spodbujali govorno-jezikovne dejavnosti med pandemijo v Sloveniji in v drugih državah. Na koncu teoretičnega dela pa sem predstavila priporočila o govorno-jezikovnih dejavnostih v vrtcu med pandemijo covida-19. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so vzgojitelji med epidemijo covida-19 razvijali govorno-jezikovni razvoj predšolskih otrok in ali so starši med epidemijo pripravili raznolike dejavnosti oziroma ali so razvijali otrokovo govorno področje. Za izvedbo empiričnega dela sem sestavila dva anketna vprašalnika. Prvi je bil namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok, drugi pa staršem oz. skrbnikom predšolskih otrok. V anketo je bilo vključenih 100 vzgojiteljev in 100 staršev predšolskih otrok. Anketiranje je potekalo 2 meseca. Rezultati anketiranja so pokazali, da epidemija ni pripomogla k razvoju govornega razvoja predšolskega otroka in da je bila kakovost razvoja okrnjena. Sicer je večina anketiranih za otroke pripravila različne dejavnosti, kjer so razvijali govor otrok, vendar je bilo vse odvisno od različnih dejavnikov. Večina anketiranih staršev in anketiranih vzgojiteljev je med epidemijo uporabila različne načine sodelovanja, ki ni bilo odvisno od starosti otroka, staršev, vzgojiteljev in od delovne dobe vzgojiteljev. Večina anketiranih se je zavedala pomembnosti razvijanja govora med epidemijo, saj so pripravili različne govorno-jezikovne dejavnosti, kot je branje knjig, slikanic, petje pesmi ...20222022-07-01 07:49:35Diplomsko delo/naloga137789sl