<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137723"><dc:title>Načini sinteze ligninskih modelov</dc:title><dc:creator>Osolnik,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iskra,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lignin</dc:subject><dc:subject>ligninski model</dc:subject><dc:subject>lignocelulozna biomasa</dc:subject><dc:subject>sinteza lignina</dc:subject><dc:description>Lignin je makromolekula, ki se nahaja v celičnih stenah rastlinskih celic. Poleg celuloze in hemiceluloze je lignin glavna sestavina lignocelulozne biomase. Razlogov, zakaj preučevati posamezne ligninske modele namesto lignina kot celote, je več. Lignin ima visoko molekulsko maso, torej je lignin velika biomolekula. Njegovo delovanje in strukturo je lažje razumeti, če najprej razumemo strukturo in delovanje monomernih, dimernih in polimernih ligninskih modelov. Poleg tega se po frakcionaciji biomase na celulozo, hemicelulozo in lignin struktura lignina zaradi kemijskih modifikacij spremeni, in je zaradi tega preučevanje lignina še težje. Nazadnje pa se struktura lignina razlikuje glede na vrsto in starost rastline ter mnogo drugih okoljskih faktorjev.
V diplomskem delu je zato shematsko in opisno prikazan pregled nad sintezami najpogostejših struktur, ki jih najdemo znotraj lignina. Metode sintez so povzete iz znanstvene literature. Pregled najprej zajema sinteze monomernih modelov, nato širši pregled sintez dimernih modelov, nazadnje pa je opravljen še kratek pregled nad biomimetično in nebiomimetično sintezo polimernih ligninskih modelov.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-29 11:05:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137723</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>