Slovenski in nemški prevedki idiomov v romanu And Then There Were None Agathe ChristieSušnik, Saša (Avtor) Orel Kos, Silvana (Mentor) frazeologijaidiomprevajalske strategijeangleščinaslovenščinanemščinapolitična (ne)korektnostPričujoče magistrsko delo preučuje slovenske in nemške prevedke idiomov v najbolje prodajanem kriminalnem romanu And Then There Were None avtorice Agathe Christie. V teoretičnem delu je predstavljeno zapleteno akademsko področje frazeologije, predvsem nedosledna uporaba izrazja za termin idiom. Poseben poudarek je namenjen preučitvi uporabe termina v angleščini, slovenščini in nemščini. To dosežemo z analizo definicij in značilnosti idiomov, kot so navedene v izbranih jezikovnih slovarjih. Predstavljen je tudi pregled klasifikacije idiomov in prevajanja idomov, s poudarkom na težavah pri procesu interpretacije in prevajanja idiomov ter na strategijah prevajanja idiomov. V delu je predstavljena avtorica izbranega izvirnika Agatha Christie in njen roman And Then There Were None, zanimiva zgodovina obravnavega dela in vsebinske spremembe, ki so nastale zaradi politične in etnične občutljivosti. Zadnji del teoretičnega ozadja je posvečen slovenskim in nemškim prevodom in prevajalcem romana, zlasti prevajalkam izbranih prevodov, natančneje Slovenkama Veri Boštjančič Turk, katere prevod In potem ni bilo nikogar več je založba Učila International izdala leta 2005, in Danici Križman, katere prevod Bilo jih je deset je slovenska vodilna založba Mladinska knjiga izdala leta 2016, ter nemški prevajalki Sabine Deitmer, katere prevod Und dann gabs keines mehr je založba Scherz Verlag izdala leta 2003. Namen naloge je analizirati slovenske in nemške prevedke izvirnih idiomov glede na pet strategij prevajanja idiomov po Baker (2001) in Orel (1996a, 1996b); idiom z enakim pomenom in obliko, idiom z enakim pomenom, a drugačno obliko, parafraza, izpust in dobesedni prevod. Empirični del zajema obširno analizo statističnih podatkov strategij prevajanja idiomov glede na posamezno prevajalko in posameznih strategij prevajanja idiomov, ki temelji na korpusu, ki sestoji iz 89 posameznih enot izvirnih idiomov ter njihovih slovenskih in nemških prevedkov. Na koncu je obravnavana politična (ne)korektnost: Razpravljamo o prevodih izrazov, ki so bili od izdaje izvirnika leta 1939 naprej zaradi politične in etnične občutljivosti spremenjeni. Izrazi v izvirniku, obravnavanem v tem magistrskem delu, ter v prevodu Vere Boštjančič Turk, so nevtralizirani, medtem ko sta se založbi Mladinska knjiga in Scherz Verlag odločili za uporabo žaljivejših izrazov. Analiza korpusa nam pomaga preveriti naslednji dve hipotezi: H1: Nemška prevajalka uporabi strategijo prevajanja idiomov z idiomom z enakim pomenom in obliko pogosteje kot slovenski prevajalki; H2: Slovenski prevajalki uporabita isti strategiji prevajanja, tj. idiom z enakim pomenom in obliko ter idiom z enakim pomenom, a drugačno obliko, za iste izvirne idiome. Rezultati analize potrjujejo prvo hipotezo, saj strategija idioma z enakim pomenom in obliko predstavlja 24 % vseh strategij prevajanja idiomov prevajalke Deitmer, 17 % vseh strategij prevajanja idiomov prevajalke Križman ter le 9 % vseh strategij prevajanja idiomov prevajalke Boštjančič Turk. Druga hipoteza je ovržena. Rezultati analize kažejo, da Boštjančič Turk in Križman s strategijo idioma z enakim pomenom in obliko prevedeta 16 izvirnih idiomov, a z isto prevajalsko strategijo prevedeta le 7 istih izvirnih idiomov. Strategijo idioma z enakim pomenom, a drugačno obliko Boštjančič Turk in Križman uporabita za prevod 26 izvirnih idiomov, a z isto prevajalsko strategijo prevedeta le 3 iste izvirne idiome.20222022-06-29 07:45:03Magistrsko delo/naloga137707sl