Uporabnost ustne tekočine prašičev v laboratorijski diagnostiki prašičjega reprodukcijskega in respiratornega sindroma ter njena učinkovitost pri kontroliranem prekuževanju mladicPlut, Jan (Avtor) Štukelj, Marina (Mentor) Jamnikar Ciglenečki, Urška (Komentor) prašičji reprodukcijski in respiratorni sindromklinične laboratorijske tehnikeprotitelesa proti virusomslinaencimsko imunski testreverzna transkripcija in verižna reakcija s polimerazoadaptacijaPrašičji reprodukcijski in respiratorni sindrom (PRRS) povzroča istoimenski virus (PRRSV). Je ena izmed najpomembnejših bolezni prašičev in zaradi velike gospodarske škode je nujno uvesti nekatere ukrepe za omilitev posledic PRRS. Prvi izmed možnih ukrepov je kontrola bolezni, pri kateri so ključna kategorija mladice. Te po prihodu na farmo s prisotnim PRRSV aklimatiziramo. Cilj aklimatizacije je imunizacija mladic proti homolognem sevu virusa ter njihova zaščita in zaščita njihovih gnezd pujskov pred kliničnimi posledicami bolezni. Uspešnost aklimatizacije ugotavljamo z molekularnimi in serološkimi diagnostičnimi metodami. Namen dela je primerjati vzorce seruma in ustne tekočine (angl. oral fluid; OF) in z ugotavljanjem prisotnosti RNA PRRSV in specifičnih protiteles spremljati potek aklimatizacije pod različnimi pogoji glede na različne skupine mladic. V raziskavi smo spremljali aklimatizacijo pri preliminarni skupini in šestih različnih skupinah mladic, od I do VI. V preliminarni skupini mladic in v skupinah I in II smo uporabili metodo naravne prekužitve in aklimatizacije mladic. Pri skupinah III in IV smo poleg naravne prekužitve uporabili še bombažne vrvi, prepojene z OF s PRRSV okuženih prašičev. Pri skupinah V in VI pa smo za prekuževanje uporabili le bombažne vrvi, prepojene z OF s PRRSV okuženih prašičev. Vpliv uporabe bombažnih vrvi, prepojenih z OF s PRRSV okuženih prašičev, na hitrost in uspešnost aklimatizacije mladic doslej še ni bil opisan v znanstvenih publikacijah. Od uhlevitve smo tedensko ugotavljali prisotnost RNA PRRSV z verižno reakcijo s polimerazo s predhodno reverzno transkripcijo (RT-PCR) in specifičnih protiteles z encimsko imunskim testom (ELISA) v individualnih vzorcih seruma in skupinskih vzorcih OF. Pri analizi rezultatov prisotnosti RNA PRRSV in specifičnih protiteles smo ugotovili statistično značilne razlike med skupinama I in II ter III in IV. V primerjavi s skupinama I in II lahko pri skupinah III in IV virusno RNA in specifična protitelesa v krvi ugotovimo hitreje. Prav tako je delež živali z ugotovljeno RNA PRRSV v vzorcih krvi v skupinah III in IV značilno manjši 28 dni po okužbi (angl. days post infection, DPI) v primerjavi s skupinama I in II. Uporaba vrvi, prepojenih z OF s PRRSV okuženih prašičev, pospeši okužbo in tvorbo specifičnih protiteles. Zadnji dan poskusa, 56 DPI, smo pri skupinah mladic od I do IV ugotovili, da je pri nekaterih mladicah PRRSV RNA v krvi še zaznavna. Pri skupinah V in VI samo z uporabo vrvi, prepojenih z OF s PRRSV okuženih prašičev, nismo mogli izzvati aktivne klinične okužbe. Pri eni mladici iz skupine VI smo ugotovili, da je pozitivno reagirala na prisotnosti specifičnih protiteles od 7 DPI dalje. Primerjava individualnih vzorcev seruma in skupinskih vzorcev OF je pokazala, da lahko RNA PRRSV ugotavljamo s primerljivo verjetnostjo. Pri določanju specifičnih protiteles v skupinskih vzorcih OF ugotavljali prisotnost specifičnih protiteles že pred izpostavitvijo mladic PRRSV. Komercialni komplet za dokaz specifičnih protiteles v OF je medtem proizvajalec umaknil iz redne prodaje.20222022-06-26 07:15:11Doktorsko delo/naloga137680sl