<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137671"><dc:title>Vpliv različnih načinov redčenja bukovih drogovnjakov na rast dreves in sestojev v raziskovalnem objektu Brezova reber</dc:title><dc:creator>Skala,	Ignac	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Izbiralno redčenje</dc:subject><dc:subject>situacijsko redčenje</dc:subject><dc:subject>debelinski prirastek</dc:subject><dc:subject>volumenski prirastek</dc:subject><dc:subject>bukovi sestoji</dc:subject><dc:subject>Brezova reber</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo želeli analizirati učinke klasičnega izbiralnega in situacijskega redčenja s končnimi izbranci, ki se najpogosteje izvajata v čistih bukovih sestojih. Primerjali smo razlike v njunih učinkih na posamezna drevesa in sestoj. Na Brezovi Rebri pri Novem mestu smo opravili drugo zaporedno polno premerbo na devetih raziskovalnih ploskvah, nato pa izvedli še odkazilo, skladno z načinom redčenja na posamezni ploskvi. Vsem drevesom na ploskvah smo pred začetkom rastne sezone leta 2019 izmerili premer, določili še ostale parametre, izbranim drevesom pa smo izmerili tudi višino. Izračunali smo osnovne kazalce sestojne zgradbe in sestave, med drugim SDI indeks, spremljali njihove spremembe med obema meritvama in jih primerjali med tremi različnimi načini tretiranja sestojev (skupaj s kontrolnim sestojem brez ukrepanja). Analizirali smo tudi jakost odkazila. Povprečni debelinski in volumenski prirastek vseh dreves sta bila največja pri klasičnem izbiralnem redčenju, prirastki izbrancev pa so bili največji pri situacijskem redčenju. Volumenski prirastek sestoja je bil občutno večji na ploskvah s klasičnim izbiralnim redčenjem kot na ploskvah s situacijskim redčenjem, najnižji pa na kontrolnih ploskvah, kar lahko pripišemo učinku rastnega pospeška v mladih in srednjedobnih sestojih. Jakost redčenja se je pri obeh načinih redčenja glede na prvo odkazilo močno znižala. Jakost glede na začetno lesno zalogo je bila višja pri klasičnem izbiralnem redčenju, jakost redčenja, izražena v konkurentih na izbranca, pa je bila večja pri situacijskem redčenju.</dc:description><dc:publisher>[I. Skala]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-25 07:16:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137671</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>