<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137668"><dc:title>Razvoj posttorakotomijskega bolečinskega sindroma pri bolnikih po anterolateralni torakotomiji – primerjava paravertebralne in epiduralne analgezije</dc:title><dc:creator>Kozar,	Sergeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak Jankovič,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Posttorakotomijski bolečinski sindrom</dc:subject><dc:subject>anterolateralna torakotomija</dc:subject><dc:subject>paravertebralni kateter</dc:subject><dc:subject>epiduralni kateter</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:description>IZVLEČEK

NAMEN
Posttorakomijski bolečinski sindrom (PTBS) je posledica torakalnega kirurškega posega, ki se pojavi in vztraja najmanj dva meseca po njem ter pomembno vpliva na kakovost življenja bolnika. Namen raziskave je bila primerjava dveh metod regionalne analgezije pri razvoju PTBS in ugotoviti kakovost življenja pri bolnikih v obeh skupinah.

BOLNIKI in METODE
V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 50 bolnikov, pri katerih je bila indicirana anterolateralna torakotomija. Bolnike smo naključno razporedili v dve skupini; prva skupina je prejemala analgetično mešanico po paravertebralnem katetru (skupina TPA; 25 bolnikov), druga pa po epiduralnem katetru (skupina TEA; 25 bolnikov). Pred indukcijo anestezije in kirurškim rezom so bolniki po katetru prejeli 60 mcg/kg morfina in lokalni anestetik (skupina TPA 0.5% bupivakain po modificirani shemi, skupina TEA 0.125% bupivakain po Bromage-jevi shemi). Po opravljenem operativnem posegu so bolniki prejemali analgetično mešanico po katetru; v skupini TPA je bila mešanica sestavljena iz 10 mg morfina, 250 mg bupivakaina in 0.15 mg klonidina/100 ml fiziološke raztopine; v skupini TEA pa iz 10 mg morfina, 250 mg bupivakaina in 0.15 mg klonidina/100 ml fiziološke raztopine. Hitrost infuzije v obeh skupinah je bila enaka – 0.05 ml/kg/h pri obeh skupinah.
Po treh mesecih smo ocenili incidenco PTBS in kakovost življenja po operativnem posegu, za kar smo uporabili Kratek vprašalnik o bolečini.

 
REZULTATI
PTBS je opisalo 52,25% bolnikov (skupina TPA 47, 37%; skupina TEA 57, 14%). 
Pri oceni PTBS ni bilo statistično pomembnih razlik v obeh skupinah; ravno tako ni bilo nobenih statistično pomembnih razlik v obeh skupinah glede kakovosti življenja.

ZAKLJUČKI
Obe preiskovani metodi – aplikacija analgetične mešanice po paravertebralnem in po epiduralnem katetru sta primerljivi pri razvoju posttorakotomijskega bolečinskega sindroma; ravno tako sta primerljivi glede kakovosti življenja po operativnem posegu. 

KLJUČNE BESEDE:
Posttorakotomijski bolečinski sindrom, anterolateralna torakotomija, paravertebralni kateter, epiduralni kateter, kakovost življenja</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-25 07:15:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137668</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
