Jean Léon Gérôme: Orientalistične žanrske upodobitve ženskega in moškega sveta skozi pogled zahodnjakaŽupevec, Pia (Avtor) Vidrih, Rebeka (Mentor) OrientJean Leon Gérômeorientalistično slikarstvo 19. stoletjaorientalistični žanrV obdobju 19. stoletja so se evropski narodi intenzivno širili na področje Orienta. Na osvojenih ozemljih so vzpostavili kulturno politično prevlado nad manj plemenitimi narodi in razvili vrsto podob, ki so jasno razmejevale zahodnjake od vzhodnjakov. Vzpostavljene dogme so zahodnjakom pripomogle k utrditvi oblasti, prodrle pa so tudi na področje umetnosti in zaznamovale slikarje, ki so upodabljali Orient. Med takšne se je uvrstil tudi Jean Léon Gérôme, ki se je uveljavil kot eden vodilnih francoskih umetnikov druge polovice 19. stoletja. Večino opusa je posvetil upodabljanju orientalskih motivov, za katere se je navdušili že ob prvem srečanju z Bližnjim vzhodom. Pozneje se je umetnik še večkrat odpravil v bližnje sredozemske kraje, pri tem pa venomer beležil svet okoli sebe. Na potovanjih po Orientu je zbiral najrazličnejše rekvizite. Ti so mu ob vrnitvi domov poleg lastnih skic služili kot pripomočki za natančno preučevanje in izvedbo umetnin. Pri slikanju se je pogosto oprl še na fotografije prijateljev, ki so ga spremljali na številnih odpravah po Orientu in beležili najrazličnejše motive. Tako kot vsi drugi orientalisti se je Gérôme zanimal za svet nenavadnosti, ki jo je bilo moč opaziti le na Vzhodu. V sklopu motivov s potovanj je izdelal kar nekaj portretov. Najpogosteje je beležil moške in ženske pri vsakdanjih opravilih in tako za seboj pustil neprecenljivo zbirko orientalskega žanra. Kot zahodnemu umetniku moškega spola mu je svet moških predstavljal dostopnejše področje raziskovanja kot svet vzhodnih žensk. Moške je vsakodnevno srečeval ob izvajanju molitev, plesov, ob druženju in na bazarju, kljub temu pa v njihov svet ni bil povabljen niti ni želel biti del tega. Kot pravi orientalist je opazoval drugačnost ljudi in to z razdalje. V nasprotju z vzhodnjaki je ženske največkrat prikazal pri kopelih v termah ali pa kot sužnje, namenjene prodaji. Čeprav nas je z izjemno precizno izdelanimi arhitekturnimi ozadji, vanje postavljenimi figurami in detajli skušal prepričati, da se je z intimnim ženskim svetom dobro seznanil, pa temu ni bilo tako. Upodobitve so večinoma predstavljale zgolj domišljijsko podobo, saj se do realnosti moški niso mogli prebiti. Gérôme je tako ostajal razpet med realnostjo in utopijo, vsekakor pa v življenju vzhodnjakov ni bil zaželen. Orientalske ženske in moški so zanj predstavljali zanimiv motiv, s katerim je večkrat uspešno razstavljal na pariškem Salonu. V času svojega življenja je prejel številna odlikovanja, še danes pa velja za enega najboljših akademskih umetnikov, ki so upodabljali ta nenavaden, očarljiv svet.20222022-06-24 07:45:59Diplomsko delo/naloga137641sl