<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137638"><dc:title>Vpliv zasnove odprtin v stavbnem ovoju na osvetljenost prostorov in pojav bleščanja</dc:title><dc:creator>Volčjak,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>GR</dc:subject><dc:subject>B-GR</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>dnevna svetloba</dc:subject><dc:subject>osvetljenost</dc:subject><dc:subject>faktor dnevne svetlobe</dc:subject><dc:subject>tip zasteklitev</dc:subject><dc:subject>odsevnost</dc:subject><dc:subject>presevnost</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem s pomočjo programa Rhinoceros in programskega vtičnika ClimateStudio analizirala osvetljenost odprtega pisarniškega prostora. Analizirala sem vpliv velikosti in oblike okenskih odprtin na osvetljenost prostora. V nalogi so obravnavane štiri velikosti okenskih odprtin s tremi različnimi tipi zasteklitev, in sicer z dvoslojno, troslojno in solarno zaščitno zasteklitvijo. Pridobljene rezultate sem primerjala z vrednostmi iz pravilnikov in standardov in preverila, ali je v prostoru dosežena ciljna vrednost faktorja dnevne svetlobe, ki je potrebna za opravljanje določenih delovnih nalog. Poleg osvetljenosti prostora pa sem analizirala tudi možnost pojava bleščanja. Ugotovila sem, da se s povečanjem velikosti okenskih odprtin izboljša osvetljenost prostora z dnevno svetlobo, hkrati pa se poveča tudi možnost pojava motečega bleščanja. Bleščanje je najbolj moteče v spomladanskih in jesenskih mesecih okoli 12. ure, ko je sonce najvišje na nebu. Najbolj kritična so mesta v bližini okenske odprtine s pogledom proti oknu. V določeni meri lahko moteče bleščanje zmanjšamo z uporabo ustreznega tipa zasteklitve, in sicer tistega z manjšo prepustnostjo svetlobe. Delež ur nevzdržnega bleščanja se je namreč v primeru večje odprtine s solarno zaščitnim tipom zasteklitve zmanjšal za 50 % glede na delež ur pri dvoslojnem tipu zasteklitve in enaki površini zasteklitve.</dc:description><dc:publisher>[T. Volčjak]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-24 07:45:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137638</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
