<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137631"><dc:title>Doseganje zmerne do živahne telesne dejavnosti med izvedbo gibalnih iger pri otrocih, starih med 8 in 14 let</dc:title><dc:creator>Jeram,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>MVPA</dc:subject><dc:subject>poraba energije</dc:subject><dc:subject>zdravstvena korist</dc:subject><dc:subject>športna vzgoja</dc:subject><dc:subject>otroci in mladostniki</dc:subject><dc:description>Zadostna telesna dejavnost ima na splošno zdravstveno stanje posameznika številne ugodne učinke, na zdravje v odrasli dobi pa vpliva telesna dejavnost v otroštvu. Vendar pa raziskave kažejo, da otroci vedno manj dosegajo priporočila o zadostni telesni dejavnosti, katere pomemben del je najmanj 60 minut zmerno do živahne telesne dejavnosti vsak dan. Ključen dejavnik v doseganju tega je šolski prostor, še posebej pouk športne vzgoje, saj se ga udeležuje celotna generacija otrok in prav znotraj pouka lahko učitelji povečajo število minut, ko so otroci zadostno telesno dejavni. Vendar pa izsledki o obsegu dovolj intenzivne telesne dejavnosti pri pouku kažejo na prenizko obremenitev učencev. Namen projekt Joy MVPA, v okviru katerega je potekala naša raziskava, je bil zato oblikovati gibalne igre, pri katerih otroci dosegajo zmerno do živahno telesno dejavnost (ang. moderate to vigorous physical activity – MVPA), ki smo jo za potrebe raziskave opredelili kot srčno frekvenco ≥140 udarcev na minuto. V okviru raziskave smo primerjali razlike, ki so se v intenzivnosti pojavljale med spoloma, glede na všečnost iger in glede na gibalne spretnosti, ki jih je igra vsebovala. Z napravami Polar OH1 smo opravili 791 meritev (444 dečkov in 346 deklic) pri izvajanju šestdesetih različnih iger. Posamezno igro so otroci neprekinjeno izvajali 10 minut, po zaključku pa so s prilagojeno 5-stopenjsko Likertovo lestvico »smeškov« ocenili, koliko jim je bila igra všeč. Rezultati so pokazali: a) da so bile pri igrah telesno bolj dejavna dekleta (povprečni HRmax za 2,27 % višji od fantov); b) da so otroci intenzivnejše in dlje časa telesno dejavni pri igrah, ki so jim bile bolj všeč (so jih bolje ocenili); c) da organizacijska oblika igre in gibalne spretnosti, ki jih igra zajema, ne vplivajo na to, kakšna bo dosežena intenzivnost. Ugotovili smo tudi, da so igre, pri katerih so bili merjenci najbolj dejavni med seboj, zelo različne v tem, kakšne gibalne spretnosti in organizacijske oblike vključujejo, pri večini pa je osnovna gibalna spretnost tek. Na podlagi izmerjene intenzivnosti telesne dejavnosti zaključujemo, da projekt Joy MVPA ponuja pester nabor iger, ki jih lahko učitelji vključijo v pouk. Vsaka igra je z različicami oblikovana tako, da jo lahko učitelj še dodatno prilagaja glede na individualne potrebe in tako zagotovi željeno intenzivnost igre.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-24 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137631</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
