<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137610"><dc:title>Zaščita žvižgačev v kazenskem postopku</dc:title><dc:creator>Dražumerič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorkič,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Žvižgač</dc:subject><dc:subject>žvižgaštvo</dc:subject><dc:subject>procesno varstvo</dc:subject><dc:subject>Direktiva EU o zaščiti žvižgačev</dc:subject><dc:subject>Komisija za korupcijo.</dc:subject><dc:description>Osebe, ki so velikokrat prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes in imajo s tem, ko prijavljajo kršitve nepravilnosti, ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju takšnih ravnanj, imenujemo žvižgači. Glavni problem pri tem pa je strah pred povračilnimi ukrepi, ki odvračajo od tega, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitev. Kljub vse večjemu zavedanju o vrednosti in pomenu žvižgačev imajo le štiri države Evropske unije (EU) pravne okvire za njihovo zaščito, ki veljajo za sorazmerno napredne, to so Luksemburg, Romunija, Slovenija in Združeno kraljestvo (nekdanja članica EU), medtem ko ima preostalih 23 držav delno urejeno pravno zaščito za zaposlene, ki prijavijo kršitve nepravilnosti, ali pa ga sploh nima. Številne trenutno veljavne določbe o prijavljanju nepravilnosti vsebujejo vrzeli in pomanjkljivosti, posledica česar je, da lahko žvižgači, ki menijo, da so zaščiteni pred povračilnimi ukrepi, šele po prijavi ugotovijo, da nimajo učinkovite pravne zaščite in pomoči. Spodbudno je, da je več držav EU v zadnjih letih sprejelo ukrepe za večjo varstvo pravic prijaviteljev nepravilnosti ali pa izdalo predloge in objavilo načrte za nove zakone. Z uradnim sprejetjem Direktive EU o zaščiti žvižgačev se je začelo dvoletno obdobje priložnosti, da države članice EU implementirajo direktivo v nacionalne pravne sisteme in tako na področju zaščite žvižgačev uveljavijo celovito, pregledno in jasno zakonodajo oziroma vzpostavijo javni dialog, s ciljem vzpostavitve večjega varstva žvižgačev. S tem namenom želim v magistrskem delu predstaviti sedanjo ureditev varstva prijaviteljev nepravilnosti in ugotoviti, kako jih država ščiti ter kakšna pravna sredstva so jim trenutno na voljo. V zaključku dela predstavim prihajajoče zakonodajne spremembe na osnovi implementiranja Direktive EU o zaščiti prijaviteljev. Ta predlaga določene izboljšave, ki bi pripomogle k večji zaščiti prijaviteljev nepravilnosti in posredno k spodbujanju le-teh k prijavi takih dejanj.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-23 09:00:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137610</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
