<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137593"><dc:title>Razširjenost odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri bakterijah, namerno dodanih v agroživilsko verigo</dc:title><dc:creator>Rozman,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogovič Matijašić,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Accetto,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>protimikrobna zdravila</dc:subject><dc:subject>antibiotiki</dc:subject><dc:subject>odpornost proti antibiotikom</dc:subject><dc:subject>mlečnokislinske bakterije</dc:subject><dc:subject>bifidobakterije</dc:subject><dc:subject>probiotiki</dc:subject><dc:subject>starterske kulture</dc:subject><dc:subject>genom</dc:subject><dc:subject>metagenom</dc:subject><dc:subject>gen za odpornost</dc:subject><dc:subject>varnost živil</dc:subject><dc:description>Protimikrobna zdravila so temelj moderne medicine, obenem pa njihovo učinkovitost ogroža naglo širjenje odpornosti. Tudi mlečnokislinske bakterije (MKB) in bifidobakterije so bile prepoznane kot rezervoar genov za odpornost (ARG), vendar dejansko tveganje, ki ga predstavljajo sevi, ki jih namensko dodajamo v agroživilsko verigo (SZPK), še ni raziskano. Na to vprašanje smo skušali odgovoriti v naši raziskavi. V analize smo vključili štiri skupine MKB in bifidobakterij  ̶  poleg sevov iz starterskih kultur ali prehranskih dopolnil z živimi bakterijami (probiotikov) tudi izolate iz humanega mleka ali kolostruma, iz črevesne sluznice ali blata ter iz fermentiranih živil. Fenotipsko občutljivost smo ugotavljali za 474 sevov z mikrodilucijo in pokazali, da je odpornost pogostejša pri črevesnih izolatih. ARG in mobilne elemente (MGE) smo proučevali v celih genomih 1114 sevov s primerjalno genomiko. Ugotovili smo, da je 13,8 % sevov skupine SZPK vsebovalo pridobljene ARG, pri čemer so prevladovali tisti za tetraciklin, pogosto pa smo našli tudi mutacije. 75,5 % pridobljenih ARG smo povezali z MGE, katerih potencial za širjenje in vivo smo ovrednotili s pomočjo preiskovanja metagenomskih sekvenc. Ocenjujemo, da skupina sevov SZPK ne predstavlja pomembnega tveganja za širjenje odpornosti, saj so pridobljeni ARG in MGE pri teh sevih manj pogosti kot pri skupini humane črevesne sluznice/blata, vendar je pozornost potrebno nameniti predvsem posameznim probiotičnim sevom, ki vsebujejo elemente, za katere smo pokazali, da imajo potencial za širjenje med črevesno mikrobioto. Ti elementi so redkejši pri izolatih naravne mikrobiote iz fermentiranih živil in neznačilni za starterske kulture.</dc:description><dc:publisher>[V. Rozman]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-23 07:16:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137593</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
