Merske značilnosti slovenskega prevoda presejalnega testa ʺFrenchay aphasia screening test - FASTʺHržič, Teja (Avtor) Knavs, Suzana (Avtor) Farago, Emica (Mentor) Vidmar, Gaj (Komentor) afazijaAfazija je nevrološka motnja, ki vpliva na posameznikove sposobnosti sporazumevanja. Velikokrat nastane po možganski kapi kot posledica okvare govorno-jezikovnih področij v možganih. Težave pri osebi z afazijo je opaziti na področju izražanja, razumevanja, branja in pisanja. Za hitrejše prepoznavanje tovrstne motnje obstajajo presejalni testi. Z njimi lažje določamo potrebo po nadaljnjem logopedskem testiranju. Enderby idr. (1986) so za pomoč pri zgodnjem odkrivanju afazije zasnovali Frenchayski presejalni test za afazijo (angl. Frenchay Aphasia Screening Test, FAST). Ker v slovenskem kulturnem in jezikovnem prostoru ni nobenega standardiziranega presejalnega testa za afazijo, so se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča odločili za prevod in prilagoditev testa FAST. Test je zasnovan tako, da oceni štiri glavne vidike jezika, ki so pogosto oškodovani pri osebah z afazijo. To so govor, razumevanje govora, branje in pisanje. Z magistrskim delom smo želeli preveriti merske značilnosti slovenskega prevoda presejalnega testa FAST. Preveriti smo želeli mejne vrednosti za določanje prisotnosti afazije na slovenski populaciji in ugotoviti, ali sta zanesljivost in veljavnost testa zadostni za uporabo FAST v slovenskem jezikovnem prostoru. Dodatno nas je zanimalo, ali sta spol in starost povezana z dosežki na testu. V raziskavo smo vključili 60 oseb iz splošne populacije, 35 oseb s kronično afazijo za preverjanje skladnosti med ocenjevalci in 50 hospitaliziranih oseb po možganski kapi za preverjanje sočasne veljavnosti. Rezultati so pokazali, da znotraj splošne populacije starejši udeleženci v povprečju dosegajo nižje število točk. Z enosmerno analizo variance smo potrdili, da povprečni dosežek med starostnimi skupinami statistično značilno linearno upada (p < 0,001), spol pa ni statistično značilno povezan z dosežki na testu FAST (p = 0,320). Najnižji dosežek pri testirancih, mlajših od 60 let, je znašal 28 točk, med starejšimi pa 25 točk. Preverili smo tudi ustreznost norm izvirne študije (Enderby idr., 1986), ki so se izkazale za ustrezne. Skladnost med ocenjevalci smo ocenili z intraklasnim korelacijskim koeficientom (ICC). Izkazala se je za skoraj popolno (ICC = 0,998; p < 0,001). Povprečne ocene ocenjevalcev so bile za skupni dosežek testa FAST med 18,7 in 18,8 točk. Vsebinsko veljavnost so potrdili trije strokovnjaki. Njihove ocene so pokazale, da sta sklopa govor in branje s tega vidika brezhibna, druga dva sklopa pa sta blizu temu. Za oceno sočasne veljavnosti smo rezultate FAST primerjali z zunanjo oceno logopeda, mestom možganske poškodbe in zdravnikovo napotitvijo bolnika na logopedski pregled. Rezultate smo ovrednotili s Cohenovim koeficientom κ. Izkazalo se je, da je FAST dosegel popolno občutljivost (100%) in najvišjo stopnjo skladnosti z zunanjo oceno logopeda (κ = 0,65; p ≤ 0,001), sledila je napotitev na logopedsko obravnavo (κ = 0,55; p ≤ 0,001). Pri kriteriju mesta možganske poškodbe je bila sočasna veljavnost najnižja (κ = 0,43; p ≤ 0,001). Specifičnost testa je bila najvišja pri napotitvi osebe na logopedsko obravnavo (82 %). Na podlagi rezultatov raziskave lahko sklenemo, da je FAST veljaven in zanesljiv za uporabo v slovenskem prostoru.20222022-06-22 07:23:51Magistrsko delo/naloga137554sl