Prikazala se mi je ženska: tematizacija samomora na primerih Sapfo in Renée VivienRupert, Klara Katarina (Avtor) Marinčič, Katarina (Mentor) Matajc, Vanesa (Mentor) francoska poezijafin-de-siècleRenée Viviensamomorliterarni vpliviSapfoženska pisavaMagistrsko delo se posveča pesniškemu ustvarjanju Renée Vivien (1877-1909), ki ga je izrazito zaznamovala starogrška arhaična pesnica Sapfo. Poleg ponovne oživitve prevajanja in rabe sapfiškega verza v francoščini se je Renée Vivien pri svojem pesnjenju sklicevala tudi na Sapfino usodo (predvsem pa – kot to navaja ena izmed tradicij – njenega skoka v smrt z lefkadske pečine) ter tako izpovedovala svojo lastno izkušnjo fascinacije in poigravanja s smrtjo. Naloga se sprva osredotoča na kulturno-literarno dojemanje samomora od antike do zgodnjega 20. stoletja, ki ga podprejo suicidološke študije Ala Alvareza, Marzia Barbaglia in Grigorija Čhartišvilija, nato pa se posveti bolj specifičnemu vprašanju reprezentacije mrtve ženske v 19. stoletju pri umetnicah in umetnikih. Takšno dvojnost pogledov problematizira zlasti kontrastiranje poststrukturalističnih in feminističnih pogledov Mauricea Blanchota, Elisabeth Bronfen, Hélène Cixous in Elaine Showalter. V kontekstu ženske reprezentacije se pojavi tudi vprašanje marginalizacije in kulturne percepcije drugih oblik ženske »norosti«. Nazadnje se naloga sooči s kulturnim ozadjem, ki je omogočilo recepcijo Sapfine poezije v 19. stoletju pa tudi, kako se njena interpretirana izkušnja samomora reflektira v njeni moderni prevajalki, pesnici in pisateljici Renée Vivien. S primerjanjem Ovidijevega pesniškega upodabljanja v pismih junakinj (Heroides) in pogleda na Sapfo, kot jo je razumela Vivien, se naloga z obravnavo člankov in raziskav Rebekkah Dilts, Joan DeJean in Tame Lee Engelking, delno pa tudi Sandre M. Gilbert in Susan Gubar nazadnje posveti možnosti interpretacije tako raznolikih pogledov na pesničino smrt in mit samomora v intersekciji s poetiko dekadence in nove romantike.20222022-06-17 07:46:25Magistrsko delo/naloga137440sl