Kardiopulmonalna reanimacija v času izrednih razmer epidemije COVID-19Josić, Roberto (Avtor) Sotler, Robert (Mentor) Dekleva, Irena (Komentor) Prestor, Jože (Recenzent) diplomska delazdravstvena negareanimacijaCOVID-19osebna varovalna opremaepidemijaUvod: Kardiopulmonalna reanimacija kot že tako obremenjujoče stanje v kliničnem okolju za izvajalca in vse druge sodelujoče predstavlja še večji napor v času izrednih razmer, kot je epidemija COVID-19. Proces reanimacije, ki je določen s kliničnimi smernicami, je zaradi epidemioloških razmer zahteval določene prilagoditve. Glavni poudarek pri reanimaciji pacienta z okužbo COVID-19 je zaščita izvajalca, a ga zaradi njenih funkcionalnih lastnosti dostikrat tudi ovira. Namen: V sklopu diplomskega dela želimo predstaviti kardiopulmonalno reanimacijo kot proces dela pri pacientu s potrjeno okužbo s COVID-19, predstaviti razlike v smernicah za delo med reanimacijo v času razmer COVID-19; predstaviti vlogo osebne varovalne opreme in izzivi pri uporabi le-te v času reanimacije pri pacientu s potrjeno okužbo s COVID-19 ter opredeliti specifiko dela – reanimacije ter vlogo medicinske sestre/zdravstvenika. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izveden je bil pregled strokovne znanstvene literature v domačem in tujem jeziku. Literatura je bila pridobljena iz sistema različnih podatkovnih baz, kot so CINAHL, Medine, PubMed, ScienceDirect, ter s pomočjo iskalnika DiKul. Izbrana je bila literatura objavljena med letoma 2011 in 2021. Rezultati: Smernice in protokoli za izvajanje reanimacije COVID-19 pozitivnega pacienta se vsebinsko bistveno ne razlikujejo v primerjavi s smernicami za reanimacijo COVID-19 negativnega pacienta. Te vsebujejo priporočila o prilagoditvah določenih standardnih posegov in intervencij, z namenom zajezitve oziroma omejitve širjenja okužbe. Osebna varovalna oprema je ključni element zaščite izvajalca v izrednih razmerah, kot je trenutna epidemija COVID-19, zato je pomembno, da so zdravstveni delavci usposobljeni za njeno pravilno in dosledno uporabo. Uporaba osebne varovalne opreme, kot je predpisana za obravnavo pacientov s COVID-19, je za zdravstvene delavce tudi izziv. Med reanimacijo privede do hitrejše utrudljivosti izvajalcev, kar se odraža tudi na kakovosti procesa reanimacije. Razprava in zaključek: Epidemija COVID-19 nalaga na že tako obremenjen zdravstveni kader še dodaten stres in odgovornost. Čeprav takšne izredne razmere prinašajo v klinična okolja spremembe, mora stroka stremeti k temu, da ob teh nenadnih spremembah poskrbi za udobnost in varnost zdravstvenih delavcev. Edukacija in klinične raziskave, ki obravnavajo proces reanimacije v sklopu trenutne epidemije, ne bodo le poskrbele za zagotavljanje kakovostnih kliničnih obravnav, ampak prinašajo tudi ozaveščanje in pripravljenost na podobne razmere v prihodnosti.[R. Josić]20222022-06-17 07:45:43Diplomsko delo/naloga137434sl