<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137428"><dc:title>Vpliv vročinskega in prehranskega stresa na zdravje prebavil pri pitovnih piščancih</dc:title><dc:creator>Perčič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirman,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrecl Fazarinc,	Milka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>perutnina</dc:subject><dc:subject>pitovni piščanci</dc:subject><dc:subject>vročinski stres</dc:subject><dc:subject>prehranski stres</dc:subject><dc:subject>prebavila</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:description>Reja perutnine je močno odvisna od podnebnih razmer. Vročinski stres je eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na prirejo živali. Večja prireja ima za posledico spremembe prehranskih potreb, ki vključujejo tudi večje potrebe po antioksidantih. Glavna cilja magistrskega dela sta bila preučiti ali ima obogatitev krme z vitaminoma E (VE) in C ter selenom (Se) antioksidativne učinke ter če ti dodatki vplivajo na histološko zgradbo prebavil pri pitovnih piščancih, ki so bili izpostavljeni vročinskemu stresu. V prehranski poskus je bilo vključenih 100 dan starih pitovnih piščancev moškega spola, razdeljenih v pet skupin glede na prehranski tretma in izpostavljenost vročinskemu stresu. Skupine so bile NNRC (nevtralen hlev, priporočila NRC), VNRC (stres, priporočila NRC), VNRC + PUFA (stres, priporočila NRC, dodano olje), VECSe (stres, priporočila ROSS, dodan VE, C in Se), VECSe + PUFA (stres, priporočila ROSS, dodan VE, C, Se in olje). Tekom poskusa smo jih tehtali, merili zauživanje krme in beležili pogin. Žrtvovali smo 60 piščancev, v vsaki skupini po 12. Izmerili smo jim maso posameznih delov prebavil, viskoznost v vsebini tankega črevesa in pH vsebine tankega, debelega in slepega črevesa, določili smo koncentracijo hlapnih maščobnih kislin (HMK) v vsebini tankega in slepega črevesa in opravili histološke meritve na dveh delih prebavil, višino resic in globino kript v teščem črevesu ter globino kript v slepem črevesu. Ugotovili smo, da je dodatek različnih antioksidantov le delno vplival na priraste živali in na koncentracijo HMK v slepem črevesu, ni pa vplival na koncentracijo HMK v tankem črevesu in histološko zgradbo prebavil.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-17 07:15:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137428</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
