<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137382"><dc:title>Razvoj in optimizacija analiznih metod z vgrajeno kakovostjo za določevanje benzalkonijevega klorida v različnih farmacevtskih pripravkih</dc:title><dc:creator>Zakrajšek,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urleb,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>farmacevtske oblike</dc:subject><dc:subject>zdravila</dc:subject><dc:subject>zdravilne učinkovine</dc:subject><dc:subject>benzalkonijev klorid</dc:subject><dc:subject>vsebnost</dc:subject><dc:subject>določanje</dc:subject><dc:subject>analizne metode</dc:subject><dc:subject>analizne metode z vgrajeno kakovostjo</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>validacija</dc:subject><dc:subject>tekočinska kromatografija visoke ločljivosti</dc:subject><dc:subject>tekočinska kromatografija ultra visoke ločljivosti</dc:subject><dc:subject>eksperimentalni načrti</dc:subject><dc:subject>rosuvastatin</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:description>V zadnjem času se pojavlja vse večja težnja po strukturiranem razvoju analiznih metod z uporabo pristopa vgrajene kakovosti – »Quality-by-design«. Podoben pristop je danes že dobro sprejet in poznan pri razvoju farmacevtskega izdelka z vgrajeno kakovostjo. Številne smernice opisujejo, kako s strateškim razvojem pridobiti čim več znanja o procesu, z namenom postaviti smiselne kontrolne parametre in izboljšati robustnost procesa. Pri razvoju analiznih postopkov pa celovit potek razvoja z vgrajeno kakovostjo še ni popolnoma opredeljen. Razvoj analiznega postopka z vgrajeno kakovostjo začnemo z opredelitvijo namena analiznega postopka in definiranjem ciljnega profila analizne metode in nadaljujemo z analizo ocene tveganja in identifikacijo kritičnih dejavnikov, ki jih ovrednotimo z uporabo eksperimentalnih načrtov. Ti nam omogočajo celovit vpogled in postavitev delovnega območja analizne metode. V doktorski nalogi je prikazan celovit pristop razvoja, optimizacije in validacije analizne metode z vgrajeno kakovostjo na dveh primerih kromatografskih analiznih metod. HPLC analizni metodi za določanje vsebnosti benzalkonijevega klorida (BKC) v zdravilih smo z analizo ocene tveganja in uporabo C&amp;E matrike določili kritične dejavnike metode. Tako dobljenim dejavnikom smo z uporabo različnih eksperimentalnih načrtov določili velikosti vplivov na spremljane odzive in s pomočjo statističnega modela poiskali točko optimalnih nastavitev parametrov in postavili delovno območje analizne metode. Delovno območje analizne metode smo grafično izrisali. Izvedba optimizacije kromatografskih pogojev z dvema različnima eksperimentalnima načrtoma nam je omogočila primerjavo dobljenih rezultatov. Primerjava je pokazala, da uporaba delnega faktorskega načrta daje bolj natančno opredeljeno delovno območje kot uporaba Plackett-Burmanovega eksperimentalnega načrta. Nadalje smo z uporabo eksperimentalnega načrta optimizirali korak priprave vzorca, ki je ključnega pomena za zagotavljanje točnosti in ponovljivosti rezultatov. S spremembo sestave topila in koncentracije vzorca smo izničili moteče vplive zdravilne učinkovine in placeba in izboljšali točnost rezultatov vsebnosti BKC. Optimizirano metodo smo validirali skladno z zahtevami ICH smernic in z novo analizno metodo analizirali več vrst farmacevtskih oblik z različnimi zdravilnimi učinkovinami, ki vsebujejo BKC. Rezultati dobljeni z optimizirano metodo so pokazali izboljšanje točnosti in ponovljivosti rezultatov. Pristop smo uspešno prenesli in uporabili tudi pri razvoju UPLC analizne metode za določevanje nečistot rosuvastatina v zdravilih. Z uporabo delnega faktorskega eksperimentalnega načrta smo optimizirali kromatografske pogoje analizne metode. Pri tem smo korak iskanja optimalne točke ponovili z utežitvijo pomembnosti posameznih odzivov in brez izvedbe dodatnih poskusov dobili končne optimalne kromatografske pogoje, pri
katerih nam metoda zagotavlja ustrezno ločbo vseh komponent. Tudi to metodo smo validirali in pokazali njeno ustreznost glede na postavljene zahteve v ciljnem profilu analizne metode. </dc:description><dc:publisher>[J. Zakrajšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2022-06-15 13:26:09</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>137382</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>