Stiska otroka ob prehodu iz družinskega v novo vrtčevsko okoljeČebavs, Zala (Avtor) Skubic, Metka (Mentor) Stanek Zidarič, Tita (Recenzent) diplomska delababištvoprehod v vrtecločitevnavezanostzgodnje otroštvokortizolUvod: Prehod iz družinskega v novo vrtčevsko okolje je prva večja tranzicija v otrokovem življenju. Dojenčki in malčki v tem obdobju še niso dovolj čustveno in kognitivno zreli, da bi bili sposobni regulirati lastna čustvena stanja v času ločitve od staršev za dlje časa v dnevu, zato ob vstopu v vrtec občutijo stisko. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature ugotoviti, kakšno je doživljanje otroka v času prehoda iz varnega družinskega okolja v novo in tuje okolje vrtca. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Vključili smo članke, ki so bili objavljeni v časovnem obdobju desetih let (2012–2021). Iskanje virov je potekalo v podatkovnih bazah Taylor & Francis Online, ERIC, ScienceDirect in PubMed. Prikaz poteka pregleda literature je prikazan s PRISMA diagramom. Rezultati: Glavni stresorji za dojenčke in malčke ob vstopu v vrtec so: ločitev od staršev, novo okolje vrtca, neznane osebe in nove rutine ter socialne interakcije z vrstniki. Rezultati so pokazali pomembno višje ravni kortizola v fazi separacije malčkov od staršev, medtem ko so bile ravni kortizola, ko so bili starši še prisotni, le malce povišane. Povišano raven kortizola so opazili še po 4–6 tednih v vrtcu. Vzorec kortizola pri malčkih v vrtcu se razlikuje od vzorca v družinskem okolju. Število ur, ki jih otrok preživi v vrtcu, starost otroka in varna navezanost otroka na vzgojiteljico so se izkazali kot pomembni dejavniki v povezavi z izločanjem kortizola. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da se dojenčki in malčki ob vstopu v vrtec soočajo z več stresorji naenkrat, zato je lahko prehod v vrtec zanje čustveno zelo zahteven in dolgotrajen proces. Otroci so večino časa komaj kazali kakršne koli znake pozitivnega razpoloženja in še nekaj časa izražali znake ločitvene tesnobe. Pomirja nas ugotovitev, da se otroci kasneje v domačem okolju pomirijo in ne občutijo več notranje stiske, saj so imeli v večernem času bistveno nižje ravni kortizola. Med glavne omejitve diplomskega dela štejemo slabšo razpoložljivost neodvisnih raziskav o doživljanju (in spremembi vedenja) otroka ob prehodu iz družinskega v vrtčevsko okolje. V nadaljnjem delu bi bilo smiselno raziskati, kaj doživlja otrok ob vstopu v vrtec v slovenskem prostoru. Poleg potrebe po dodatnih raziskavah bi bila smiselna vključitev tematike v priprave na porod in starševstvo in poporodno babiško obravnavo, saj bi tako babice z informiranjem starše lahko pripravile na to pomembno obdobje tranzicije v izvendružinsko okolje.[Z. Čebavs]20222022-06-11 07:45:55Diplomsko delo/naloga137334sl