<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137301"><dc:title>Učinki izbranih nanomaterialov na razvoj zarodkov  cebric</dc:title><dc:creator>Vuksanović,	Savo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobne,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak Mali,	Lilijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zarodki</dc:subject><dc:subject>Danio rerio</dc:subject><dc:subject>embrionalni razvoj</dc:subject><dc:subject>nanomateriali</dc:subject><dc:subject>titanov dioksid</dc:subject><dc:subject>TiO2 E171</dc:subject><dc:subject>negativni učinki</dc:subject><dc:description>Nanomateriali (NM) so večnamenske snovi, ki se uporabljajo v skoraj vseh industrijskih panogah in kategorijah izdelkov. Titanov dioksid (TiO2) je eden najbolj vsestransko uporabnih NM, ki se uporablja kot pigment za barvila, v hrani in kozmetičnih izdelkih. Kot aditiv v prehranskih izdelkih se uporablja TiO2 z oznako E171. Namen magistrske naloge je bil proučiti potencialne negativne učinke TiO2 E171 (anataz, premer 100 ̶ 200 nm) na razvoj zarodkov rib cebric (Danio rerio). Zarodke na stopnji blastule smo za 48 ur izpostavili različnim koncentracijam TiO2 (1 mg/l, 10 mg/l in 100 mg/l) in spremljali razvoj do izleganja (72 ur). Zarodke smo pregledovali v 24 urnih intervalih in preverjali letalne (koagulacija zarodkov, utrip srca, mišična kontrakcija in rep nesporščen od RV) in subletalne učinke (izleganje, dolžino ličink in razvojne nepravilnosti). Pri najvišji koncentraciji TiO2 je bila smrtnost 15 %, letalni učinki so se izražali predvsem kot koagulacija zarodkov, ki je bila intenzivnejša v prvih 24 urah razvoja. Izkazalo se je, da TiO2 spodbuja zgodnje izleganje zarodkov iz horionskega ovoja. Po 48 urah razvoja je bilo 16  ̶  24 % zarodkov izleženih, z najvišjim deležem pri najvišji koncentraciji TiO2. Učinek na dolžino telesa je bil zanemarljiv. Vsaj eno razvojno nepravilnost je imelo od 13% do 29% zarodkov, kar je bilo odvisno tudi od izpostavitvene koncentracije. Rezultati naše raziskave kažejo, da je pri oceni toksičnosti potrebno upoštevati tudi subletalne učinke in spremljati razvojne nepravilnosti, saj bi v nasprotnem primeru toksičnost nanodelcev lahko podcenili.</dc:description><dc:publisher>[S. Vuksanović]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-10 07:15:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137301</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
