<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137300"><dc:title>Analiza študij o imunskem odzivu organizmov na izpostavitev plastičnim delcem</dc:title><dc:creator>Črnec,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jemec Kokalj,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza študij</dc:subject><dc:subject>plastični delci</dc:subject><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>nanoplastika</dc:subject><dc:subject>imunski odziv</dc:subject><dc:description>Preobilica plastičnih ostankov v okolju je vedno večja grožnja vsem organizmom v ekosistemu. Še posebej problematični so mikro- in nanoplastični delci, ki so pogosto skriti našim očem. Magistrsko nalogo smo si zastavili kot pregled raziskav o imunskem odzivu nevretenčarjev na izpostavitev plastičnim delcem. V člankih, objavljenih v podatkovni zbirki ScienceDirect, smo iskali ključne podatke o vrsti modelnega organizma, lastnostih uporabljenih plastičnih delcev, dodanih kemikalijah, koncentraciji plastičnih delcev in času izpostavitve. Pri analizi smo ločili odzive organizma na splošne ter imunske, ki so bili merjeni v hemolimfi ali direktno na hemocitih. V nadaljno analizo smo vključili le slednje. Ločeno smo analizirali celične imunske parametre in ekspresijo genov, povezanih z imunostjo. Med najbolj pogosto spremenjenimi parametri so bili: zmanjšana fagocitotska aktivnost, viabilnost ter gostota vseh hemocitov in stabilnost lizosomalne membrane, medtem ko so se vrednosti koncentracije reaktivnih kisikovih zvrsti v hemocitih, genotoksičnosti (poškodbe DNA) in aktivnosti lizocimov povečale. Med najbolj proučevanimi geni pa se je nivo izražanja najbolj očitno spremenil pri genih za lizocim, mitilin B in katalazo. Najpogosteje so izražanje spremenili geni, ki so povezani z  apoptozo, delovanjem antimikrobnih peptidov ter funkcije prepoznavanja in signalizacije. Zaradi večinske uporabe PS plastičnih delcev, smo posebej analizirali imunski odziv na izpostavitev organizmov polistirenu. Analiza ni pokazala večjih odstopanj od zaključkov analize izpostavitve vsem možnim tipom plastičnih delcev. Zaključujemo, da imunski odziv organizmov ni odvisen od tipa in ostalih lastnosti plastičnih delcev. Prav tako imunski odziv organizma ni odvisen od koncentracije plastičnih delcev, saj analiza ni pokazala  možnih korelacij. Zagotovo lahko trdimo, da ima izpostavitev organizmov plastičnim delcem vpliv in sproži imunski odziv. V prihodnjih študijah bi se bilo smotrno osredotočiti še na vpliv izpostavitve organizmov nanoplastiki, saj je na tem področju še veliko neznanega.</dc:description><dc:publisher>[K. Črnec]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-10 07:15:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137300</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
