<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137276"><dc:title>Povezanost med stresom in čuječnostjo pri učiteljih v izbranih osnovnih šolah</dc:title><dc:creator>Gladek,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>čuječnost</dc:subject><dc:subject>stres v delovnem okolju učiteljev</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>Sodobna družba je prežeta s stresom in z njegovimi posledicami se sooča ves svet. Stres lahko vpliva tako na posameznikovo duševno in čustveno kot telesno zdravje. V delovnem okolju stres negativno vpliva na motiviranost, produktivnost in varnost pri delu. Stresa je med nami vse več in pri njegovem obvladovanju je zato pomembno razumeti, da ne moremo predvideti in nadzorovati vsakega stresorja, ki se pojavi v našem življenju, torej vsega, kar se nam dogaja, ne glede na izvor. Vendar lahko nadzorujemo naš odziv na doživljanje, to pa je spet odvisno od naših prepričanj o sebi in od tega, kako smo se sposobni soočati s trenutnimi okoliščinami. Pri spoprijemanju s stresnimi okoliščinami si lahko pomagamo tudi s čuječnostjo, ki pomeni zavedanje doživljanja na sprejemajoč, odprt ter radoveden način, brez želje po njegovem spreminjanju in izogibanju.

Namen diplomskega dela je bil proučiti stres in čuječnost učiteljev v izbranih osnovnih šolah (Domžale, Mengeš in Trzin) in v povezavi s tem ugotoviti, ali obstaja povezanost stresa in čuječnosti v delovnem okolju učiteljev. Za ugotavljanje povezanosti smo si pomagali s statistično pomembnostjo (p-vrednost), s katero smo ugotavljali korelacijo med stresom in čuječnostjo med učitelji v izbranih osnovnih šolah. Ugotovili smo, da je p-vrednost nad 0,05, kar pomeni, da o povezanosti med stresom in čuječnostjo med učitelji na osnovnih šolah Domžale, Mengeš in Trzin ne moremo govoriti. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da večina učiteljev v izbranih osnovnih šolah v delovnem okolju doživlja stres. Do tega podatka smo prišli z uporabo t-testa za enostranski vzorec, s katerim smo ugotovili, da je dejansko povprečje (3,43) višje od testnega (3). S t-testom za enostranski vzorec smo ugotavljali tudi čuječnost učiteljev v izbranih osnovnih šolah. Ugotovili smo, da je dejansko povprečje (2,61) nižje od testnega (3), kar pomeni, da ne moremo trditi, da je večina učiteljev v izbranih osnovnih šolah čuječnih.</dc:description><dc:publisher>[K. Gladek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-09 10:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137276</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
