<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137244"><dc:title>Predopismenjevalne veščine pri predšolskih otrocih</dc:title><dc:creator>Maček,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otrok</dc:subject><dc:description>Razvoj porajajoče se pismenosti in opismenjevanja je v predšolskem obdobju ključnega pomena. Nanj vpliva več različnih dejavnikov. Vzgojitelj lahko že v predšolskem obdobju prepozna dejavnike tveganja, ki kažejo na možnost kasnejšega razvoja specifičnih učnih težav, ter otroku nudi ustrezno oporo in pomoč.
Slabo usvojene ali neusvojene predopismenjevalne veščine pogosto nakazujejo specifične učne težave, ki se v največji meri pokažejo ob vstopu otroka v šolo. Pogosto jih spremlja učni neuspeh, kar lahko negativno vpliva na otroka. 
V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvoj predopismenjevalnih veščin v predšolskem obdobju, saj različni avtorji (Grginič, 2008; Končnik Goršič in Kavkler, 2002; Marjanovič Umek, 2010; Prgić, 2018) ugotavljajo, da te pomembno vplivajo na otrokovo opismenjevanje. Slabo razvite predopismenjevalne veščine, kamor sodijo vedenje, motorika, jezikovno razumevanje, verbalno izražanje, metakognicija, druge kognitivne dejavnosti, predopismenjevanje, predmatematika in druge, lahko nakazujejo kasnejši razvoj specifičnih učnih težav.  
V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnika IPDA (Terreni idr., 2011), ki vzgojiteljem lahko služi kot pomoč pri odkrivanju področij predopismenjevalnih veščin, na katerih lahko ima otrok težave v predšolskem obdobju, ugotovili, koliko otrok kaže odstopanja na posameznih področjih. Želeli smo ugotoviti, ali se kažejo razlike med deklicami in dečki na področju predopismenjevalnih veščin ter ali so odstopanja med posameznimi področji predopismenjevalnih veščin. V vzorec je bilo vključenih 65 otrok kranjskih vrtcev, starih 5–6 let.
Ugotovili smo, da imajo štirje otroci (6,2 %) največ možnosti za kasnejši razvoj specifičnih učnih težav. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da na področju predopismenjevalnih veščin ni razlik med deklicami in dečki, odstopanja pa se kažejo med posameznimi področji predopismenjevalnih veščin.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-08 09:19:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137244</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>