<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137242"><dc:title>Poglabljanje fizikalnih in kemijskih vsebin predmeta naravoslovje in tehnika s sošolčevo razlago v 4. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Uršič,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravoslovje in tehnika</dc:subject><dc:description>S posodobitvijo šolstva so veljavo pridobile aktivne metode poučevanja, katerih cilj je spodbuditi učenca k miselni aktivnosti z namenom usvajanja in poglabljanja znanja. Ena od metod je vrstniško učenje, pri katerem učenec v usmerjeni interakciji s svojimi sošolci izboljšuje svojo komunikacijsko kompetenco in pri tem uporabi znanje, ki ga že ima, hkrati pa ga poglablja in na novo konstruira. Tehnika učenja s sošolčevo razlago (angl. Peer Instruction, v nadaljevanju PI), ki jo je utemeljil profesor fizike Eric Mazur, ima več korakov, eden od njih vključuje diskusijo med sošolci v majhnih skupinah. Z uporabo tehnike PI lahko učenci razrešijo napačne predstave o naravoslovnih pojmih, poglobijo znanje, tako da postane trajnejše, in spremenijo interes za učenje naravoslovja. Tehnika je večinoma uporabljena v višjem izobraževanju, raziskave pa nakazujejo na smiselnost njene vpeljave v primarno izobraževanje. V magistrskem delu smo tehniko uporabili, da bi ugotovili, v kolikšni meri lahko prednosti omenjene tehnike zaznamo pri učencih 4. razreda osnovne šole. V raziskavo so bili vključeni učenci in učitelji štirih oddelkov 4. razreda osnovne šole, skupaj 81 učencev in štirje učitelji. Tehnika PI je bila uporabljena za utrjevanje in poglabljanje znanja dveh sklopov učnih vsebin predmeta naravoslovje in tehnika, imenovanih Snovi in njihove lastnosti ter Elektrika in magnetizem. Eno učno vsebino je po predlogi izvedla ena od učiteljic z uporabo tehnike PI in v intervjuju poročala o rezultatih. Podatki o odgovorih učencev pred in po diskusiji s sošolci so bili zbrani z glasovalnim sistemom Plickers. Pozni preizkus smo izvedli 14 dni po vsaki učni uri poglabljanja učne vsebine. Učenci so pred prvim učnim sklopom izpolnili vprašalnik o interesu za naravoslovje in tehniko, ob zaključku raziskave pa so v vprašalniku o tehniki PI tako učenci kot učitelji podali svoje mnenje o uporabljeni tehniki. Podatki so bili analizirani na osnovi deskriptivne in inferenčne statistike. Ugotovili smo, da je število pravilnih odgovorov na vprašanja po posvetu s sošolci statistično pomembno večje kot pri glasovanju pred posvetom. Število pravilnih odgovorov tudi po 14 dneh, ko smo izvedli pozni preizkus, ne upade, torej znanje, poglobljeno in pridobljeno s tehniko PI, nakazuje na trajnost. Ocena pri predmetu NIT je povezana s številom popravljenih odgovorov, pri čemer imajo učenci z oceno 5 večje število pravilnih odgovorov, učenci z oceno 3 pa več popravljenih odgovorov, torej večji napredek v znanju (podan kot g-faktor). Interes učencev za naravoslovje ne korelira z višino napredka, torej je tehnika učinkovita za vse učence, tj. ne glede na interes za naravoslovje. Učenci imajo o tehniki PI dobro mnenje, učitelji omenjenih štirih oddelkov vidijo veliko prednosti, zavedajo pa se tudi zahtevnosti priprave kakovostnih vprašanj, ki vplivajo na uspešnost tehnike PI. Uporabljen glasovalni sistem (aplikacijo Plickers) vrednotijo kot pozitivno tako učenci kot učitelji. Ugotovitve prispevajo k prepoznavanju tehnike učenja s sošolčevo razlago kot učinkovite za pouk naravoslovja in tehnike v 4. razredu osnovne šole, zaradi česar bi bilo nadaljnje raziskovanje področja smotrno.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-08 09:19:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137242</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
