Vključevanje populacijske umrljivosti v večstanjske modele in v analizo razlik v letih življenjaManevski, Damjan (Avtor) Pohar Perme, Maja (Mentor) analiza preživetjarelativno preživetjepopulacijska umrljivostvečstanjski modelisotveganjaanaliza razlik v letih življenjaKadar z analizo preživetja proučujemo umrljivost danih bolnikov, se pogosto izkaže, da znatnega dela opaženih smrti ne moremo pripisati obravnavani bolezni, temveč se zgodijo zaradi drugih oz. populacijskih vzrokov. V praksi želimo oceniti delež tovrstnih smrti in jih ustrezno interpretirati. V primeru ko vzroka smrti ni na voljo v podatkih, ocenjevanje ni neposredno in zahteva dodatne predpostavke oz. informacijo. Podpodročje analize preživetja, ki se ukvarja s tem problemom, se imenuje relativno preživetje. Dodatno informacijo o populacijski umrljivosti pridobimo z združevanjem opazovanih podatkov in populacijskih tabel umrljivosti. V okviru doktorske naloge proučujemo dve možni razširitvi te metodologije, in sicer uporabo populacijske umrljivosti v večstanjskih modelih ter v analizi razlike let življenja. Večstanjski modeli so neposredna razširitev osnovne analize preživetja, s katero lahko proučujemo morebitne vmesne dogodke; v področju medicine je to denimo ponovitev bolezni ali presaditev. V tem razširjenem kontekstu nas zanimajo verjetnosti posameznih dogodkov, pri čemer želimo celotno umrljivost razdeliti na umrljivost zaradi bolezni in umrljivost zaradi drugih vzrokov. Tukaj si pomagamo s teorijo relativnega preživetja, na podlagi katere predlagamo razširjene definicije prehodnih tveganj in verjetnosti. Definiramo neparametrične cenilke obravnavanih mer ter proučimo način ocenjevanja varianc danih cenilk in pripadajočih intervalov zaupanja. Lastnosti predlaganih cenilk proučimo v teoriji in s pomočjo simulacij v programskem jeziku R, novo razvito metodologijo pa implementiramo v javno dostopni R knjižnici mstate. Drugi cilj doktorske naloge je obravnavati število let, ki jih skupina posamezni-kov z dolgim obdobjem spremljanja pridobi oziroma izgubi v primerjavi s splošno populacijo. Razlika let življenja predstavlja mero s preprosto interpretacijo, ki je zelo zanimiva tudi za nestatistike, vendar pa dosedanja literatura ni ustrezno obravnavala njenih teoretičnih lastnosti. V tej nalogi proučimo tri možne definicije mere razlike let življenja, njihove razlike, predpostavke, lastnosti in pripadajoče neparametrične cenilke. Predlagamo tudi cenilke za varianco in izpostavimo nekaj statističnih izzivov, ki so lahko relevantni pri njihovi praktični uporabi. Ocenjevanje razlike let življenja smo omogočili v programskem jeziku R in sicer v R knjižnici relsurv. Verjamemo, da lahko predlagana pristopa omogočita pomembno boljšo razu-mevanje preživetja pri posameznikih, pri katerih populacijska umrljivost ni zanemarljiva.20222022-06-08 08:15:02Doktorsko delo/naloga137233sl