<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137215"><dc:title>Diagnostična uporabnost določanja alergogene aktivnosti preko aktivacije senzibiliziranih mastocitov pri alergiji za strup čebele ali ose</dc:title><dc:creator>Dejanović,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lunder,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Koren,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mastociti</dc:subject><dc:subject>LAD2</dc:subject><dc:subject>alergija</dc:subject><dc:subject>kožekrilci</dc:subject><dc:subject>test aktivacije mastocitov</dc:subject><dc:description>Alergija za strupe kožekrilcev je poleg hrane in zdravil najpogostejši vzrok za nastanek močnih alergijskih reakcij. Pomembno vlogo pri diagnosticiranju alergij ima tudi laboratorijska diagnostika, ki temelji na potrjevanju IgE-mehanizma alergijske reakcije. Novost na področju testov in vitro za diagnostiko alergij je test aktivacije mastocitov (angl. mast cell activation test – MAT). S testom MAT preverjamo alergogeno aktivnost protiteles IgE preko aktivacije senzibiliziranih mastocitov. V literaturi MAT v povezavi z alergijo za strupe kožekrilcev še ni dobro opredeljen. Glavni namen tega dela je bil diagnostična opredelitev MAT v povezavi z alergijo za strup čebele in ose ter preveriti njegovo uporabnost pri bolnikih z neodzivnimi bazofilci pri testu aktivacije bazofilcev (BAT).

V prvi del raziskave smo vključili skupino bolnikov s klinično in laboratorijsko potrjeno alergijo za strup čebele ali ose. Vsi bolniki so imeli jasno anamnezo in pozitivne rezultate kožnih testov, specifičnih protiteles razreda IgE (sIgE) in BAT za strup čebele ali ose. Za primerjavo smo vključili skupino zdravih posameznikov, ki so imeli nezaznavna sIgE za strup čebele in ose. MAT je bil izveden z uporabo celične linije mastocitov LAD2 in vzorcev plazme bolnikov oz. kontrol. Aktivacijo celic LAD2 smo analizirali preko označevalca CD63 s pretočno citometrijo. Pri obeh skupinah smo izvedli MAT za strup čebele in ose ter opredelili njegovo diagnostično vrednost. MAT je imel pri izbrani meji za pozitiven rezultat 5,2 % aktiviranih celic LAD2 97,7% specifičnost in 20,5% občutljivost.

V drugem delu raziskave smo MAT opravili pri skupini bolnikov z neodzivnimi bazofilci na stimulacijo s pozitivno kontrolo anti-FcεRI pri BAT. Ti bolniki predstavljajo približno 10 % testiranj, njihove diagnoze pa z obstoječimi laboratorijskimi metodami ni mogoče potrditi. Vsi bolniki so imeli klinično in laboratorijsko potrjeno alergijo za strup čebele in/ali ose. Uporabnost MAT pri bolnikih z neodzivnimi bazofilci pri BAT v literaturi še ni bila sistemsko opredeljena. Naši rezultati so podali pozitiven rezultat MAT pri manjšem deležu bolnikov (14 %), na podlagi česar ugotavljamo, da bi MAT lahko prispeval k boljši diagnozi te skupine bolnikov.

V zaključku ugotavljamo, da je bila občutljivost testa MAT v naših raziskavi nizka, kar je nasprotno od rezultatov že objavljenih raziskav in je lahko posledica proučevanja drugih alergenov ter uporabe različnih protokolov za izvedbo MAT. Menimo, da bi lahko naše rezultate izboljšali z optimizacijo protokola za izvedbo MAT. Naši rezultati izkazujejo uporabnost MAT v primeru bolnikov z neodzivnimi bazofilci pri testu BAT.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-07 08:45:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137215</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
